Slovenski literarni svet je po ukinitvi nagrade fabula za več let ostal brez priznanja za najboljšo kratko prozo, a primanjkljaj, ki so ga zaznali tako avtorji kot založniki, nemara pa tudi bralci, so lani prvič sanirali pri založbi Goga. Kratka proza zavzema v literaturi pomembno mesto že od nastanka časopisov naprej, a je bila pri nas prepogosto v senci romanesknih in pesniških naslovov, je opozorila urednica Jelka Ciglenečki. Kako torej tej zvrsti nakloniti več zaslužene pozornosti in nanjo aktivneje opozoriti bralce? Z literarno nagrado – imenuje se novo mesto – in festivalom Novo mesto short, so prepričani pri Gogi.
Vsakdanje stiske
Če je prva titula pred letom dni pripadla večkrat nagrajeni prozaistki Suzani Tratnik za knjigo Noben glas (Beletrina), smo sinoči v Vodnikovi domačiji izvedeli imena letošnjih nominirancev. Žirija, ki jo sestavljajo člani Društva slovenskih literarnih kritikov Matej Bogataj, Ana Geršak, Vanesa Matajc, Mojca Pišek in Žiga Rus, je izpostavila kratkoprozna dela Blaža Kutina, Eve Markun, Toma Podstenška in Ane Schnabl.
Kutin je prepričal z zbirko Tempirana bomba (Cankarjeva založba), v kateri mu uspe prek povsem vsakdanjih situacij, ki jim doda mestoma že absurdne preobrate, opozarjati na naše osebne in kolektivne psihologije in psihopatologije. Prvenec Eve Markun Menažerija (JSKD) prinaša v slovenski prostor vzhodnjaški panteizem, pester nabor fantastičnih elementov in družbenokritične podtone, opozarja žirija.
Zgodbe v Ribjem kriku (LUD Literatura) že uveljavljenega Podstenška, tudi večkratnega nominiranca za kresnika, se resda dogajajo na različnih koncih sveta, a pričajo predvsem o posledicah univerzalnih stisk (zahodne) sodobnosti in prevprašujejo možnost posameznikovega upora sistemskim rutinam. Ana Schnabl se v delu Razvezani (Beletrina) svojih protagonistov loteva skozi njihovo psihološko prizmo, skozi tok zavesti, tako pa prek spretnega doziranja povedanega in zamolčanega razodeva njihove nerazrešljive napetosti.
Manj naslovov, pestrejša izbira
Žirija, ki se je iz lanske trojice letos razširila v še bolj tehtno peterico, je sicer temeljito preučila nekaj več kot petdeset zbirk kratke proze, ki jih je z letnico izida 2017 zabeležil sistem Cobiss. Nekaj manj naslovov kot lani, a vsaj nekoliko pestrejša izbira, poročajo s terena. »Pri tem se je znova pokazalo, da oznakam ne gre povsem zaupati, saj so se med 'kratko prozo' znašli tudi romani, ponatisi, še neobjavljena in zgolj napovedana dela, samostojno izdane 'samostoječe' zgodbe ter veliko memoarov,« ob tem opozarja predsednica žirije Ana Geršak. Člani žirije so si zato večkrat zastavili vprašanje meje oziroma distance pripovednega subjekta do pripovedovanega, kar je služilo kot merilo pri razločevanju osebnih avtorskih spominov do literarizirane ubeseditve realnosti. Ime nagrajenca bodo oznanili na omenjenem festivalu Novo mesto short, v petek, 31. avgusta, na prireditvi na gradu Grm.
Literarni program bo v dolenjsko prestolnico vabil že dan prej, ko bosta o kriminalki na krvavi strani Alp govorila avtorja in publicista Svetlana Slapšak in Tadej Golob, poglede na novinarsko in literarno zgodbo pa si bosta izmenjala kolumnista Boris Dežulović in Ervin Hladnik - Milharčič. Četrtek bo zaokrožil pripovedovalski večer Umori na Balkanu.
Na zadnji avgustovski petek se bo mogoče še pred razglasitvijo nagrajenca na več literarnih pogovorih pobliže seznaniti z vsakim od nominirancev, zmagovalni večer pa bo okronal koncert skupine Katalena. Nad kratko prozo najbolj navdušene čaka v soboto zjutraj še literarni zajtrk z nagrajencem.
