Opozorila lahko apliciramo na vse področje urejanja grajene javne infrastrukture (GJI – od prometne infrastrukture naprej) v občini že na področju priprave in sprejemanja prostorskih aktov vseh ravni: od strateškega prostorskega načrta do občinskega prostorskega načrta (OPN – izvedbeni del) in podrejenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Franc Maleiner je nazorno predstavil problematiko komunalne infrastrukture že v mnenju »Vpliv zazidave Rožne doline z vila bloki na kanalizacijo« (Dnevnik, 25. oktobra 2018).
Problemi pri zatečenem načrtovanju urejanja prostora so vezani na kar nekaj dejstev, ki predstavljajo kršitve prostorskih in okoljevarstvenih predpisov:
1. Nova zazidava ni vzporedno spremljana z novim oziroma ustrezno rekonstruiranim obstoječim infrastrukturnim omrežjem za potrebe zgoščene naselitve; po veljavni zakonodaji morajo dokumenti OPN v svojih vsebinah zagotoviti bodoči »vzdržni« razvoj v vseh elementih opremljanja prostora, za linijske objekte (objekti GJI) pa analizirati obstoječe kapacitete in opredeliti potrebne zmogljivosti vseh ter po potrebi predvideti ustrezne rekonstrukcije – vse to v vsebinah OPN oziroma OPPN, ki morajo izhajati iz »strokovnih podlag« za OPN.
2. Vsak prostorski akt mora vsebinsko sloneti na ustrezno obdelanih »strokovnih podlagah«, kot jih predpisuje in predvideva zakonodaja, zagotoviti mora okoljsko varen prostorski razvoj, pri čemer mora varovati tudi podtalnico (pa zrak, pred hrupom, pred energetsko potratnostjo itd.) v okviru predpisane zaščite in pri tem izhajati iz ustreznih podatkov »stanja prostora«, kamor se uvrščajo podatki o stanju in zmogljivostih obstoječe GJI ter tudi geotehnični podatki in podatki o nivojih podtalnice, na območju katere naj bi se gradilo. Varstvo podtalnice (in drugo) je zahtevano že v direktivah EU, podrejeno pa v slovenski okoljevarstveni zakonodaji; prostorski akt mora s svojimi določili zagotoviti doseganje okoljevarstvenih ciljev. Prostorski akt, ki nima tako obdelanih izhodiščnih in usmeritvenih podatkov, je nezadosten in torej nezakonit.
3. Vsi, od »pripravljavca« do »izdelovalca« in nadzornih inštitucij, »nosilcev urejanja prostora« (predvsem na ravni države, svoj delež pa ima tudi »nosilec na lokalni ravni«), nosijo odgovornost; gre za vse hierarhične stopnje prostorskega urejanja: OPN – strateški del, OPN – izvedbeni del in vsi posamezni OPPN. Nova zakonodaja je sicer to »hierarhijo« nerazumno in škodljivo zrušila, saj dovoljuje »spreminjanje nadrejenega akta« s podrejenim celo »za nazaj« (117. člen ZUreP-2).
Vsekakor bi bilo treba dopolniti ali spremeniti določila v OPN – izvedbeni del, za področje GJI še posebej, ga uskladiti z določili strateškega dela in z okoljevarstvenimi usmeritvami v njem ter do uveljavitve dopolnitev ustaviti izvajanje določil izvedbenega dela. Vsemu manjka tudi ustrezno obdelan program komunalnega opremljanja po fazah gradnje za realizacijo določil OPN.
Vsi potrebni postopki so predpisani v prostorski zakonodaji RS, pa tudi z okoljevarstvenimi direktivami EU.
Martina Lipnik, u. d. i. a. Ljubljana