Tiskane izdaje
Na zadnjem koncertu letošnjega Ljubljana Festivala smo z velikim pričakovanjem pospremili ponovno gostovanje ene najslavnejših skladateljic sodobnega časa, rusko-tatarske glasbenice Sofije Gubajduline ob krstni izvedbi njene najnovejše skladbe Warum? (Zakaj?) za flavto (tudi basovsko flavto), klarinet (tudi basovski klarinet) in godalni orkester.
Godalni orkester in čembalo Filharmonije gledališča Teatro Regio iz Torina je poleg novitete Gubajduline izbral samo še dela Johanna Sebastiana Bacha, kar se je izkazalo kot ne preveč posrečena poteza, saj se za interpretacijo Bacha niso kaj dosti pripravili in smo dočakali bolj kot ne slabo, ponekod izrazito slabo in na koncu pri Ricercar à 6 iz Glasbene daritve že skoraj razpadajočo interpretacijo, za kar je najbolj kriv bolj vikinško razpoloženi in gestikulirajoči estonski dirigent Andres Mustonen, v Bachovem Koncertu za violino, godala in basso continuo v a-molu, BWV 1041, zelo povprečen, samovoljen in bolj narcisoiden kot muzikalen violinist.
Tako nam bo Bach z veseljem odšel v pozabo in je kot zadnja točka večera Sofija Gubajdulina, slavnostno prisotna v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, z lahkoto premagala vsega slabo predstavljenega Bacha (še Brandenburški koncert v G-duru št. 3, BWV 1048, in tri zelo kratke in med seboj povezane simfonije oziroma še koral iz Bachovih kantat, kar je izpadlo bolj kot uvodno mašilo). Glasbena sodobnost se je tokrat prepričljivo izkazala kot bolj zanimiva, iskana in cenjena, vzbudila je večjo radovednost, večje priznanje, tako da je morala Gubajdulina iz parterja na oder kar dvakrat.
Skladba, nastala po naročilu
K velikim pričakovanjem je precej prispeval pogovor z njo v Osterčevi dvorani SF pred koncertom, tako da smo spoznali nekaj stvari »iz preteklosti« same ustvarjalke. Njeno novo delo Warum? (Zakaj?) za flavto (in basovsko flavto), klarinet (in basovski klarinet) ter godalni (bolj komorni) orkester je nastalo na povabilo in naročilo Festivala Emilia Romagna, Festivala Ravello, Ljubljana Festivala, Festivala de Música de Canarias, Dresdenske Državne kapele, Sinfoniette Amsterdam, mednarodnega pianističnega festivala Brescie in Bergama ter Fundacije Arena iz Verone.
To bolj nakazuje, kje bodo še izvedbe, medtem ko je glavni pobudnik bil kar eden izmed obeh solistov, flavtist Massimo Marcelli; zanj je Gubajdulina (in posledično še za klarinetista), ker je visok in močan, izbrala še basovsko flavto (kot primerjalno ali dialoško basovski klarinet). Kompozicija je nastajala nekako v zadnjem letu in pol ter bila končana z zamudo, a še pravočasno za prvo izvedbo pred dnevi na Festivalu Emilia Romagna, takoj zatem na Mittelfestu v Čedadu in na tretjem večeru v Ljubljani. Torej gre nekako za trojno prvo izvedbo ali prvo izvedbo v paketu.
Andres Mustonen se je v interpretaciji Zakaj? izkazal kot veliko bolj študiozen, sugestiven, natančen in k celovitosti novega dela stremeč poustvarjalec, povsem drugačen kot z raztresenim dirigiranjem Bacha. Pokazal je, kako je treba pristopiti k novim sodobnim delom: spoštljivo in natančno, do detajla, še najraje tako, da sodeluje z avtorjem, tu s Sofijo Gubajdulino.
Ni naključje, da je na pogovoru pritrdila ugotovitvi Mojce Menart, češ da so njena dela interpretirali številni svetovno znani glasbeniki, in odgovorila, da so marsikdaj pokazali tiste plati njenih del, ki jih sama ni opazila, torej so na neki način v njenih delih videli celo več kot ona sama.
Vse življenje in vsa glasba
V Zakaj? je dvorana Slovenske filharmonije z odlično akustiko ponudila pravo razkošje zvoka; če rečemo, da se je uvodni unisono zlil ali ponovil na koncu, vmes pa se je dogajala vsa zgodba, vse življenje, vsa glasba Sofije Gubajduline, ne bi pretiravali.
Sama je za koncertni list sicer izrekla nekaj misli, kot vprašanje o vzroku za bolečino (človekovega bivanja), o odnosu med intervali, predvsem nezdruževanju intervalov velike in male sekunde, o unisonu kot osnovnem stanju materialnega sveta, ki v sebi združuje začetek in konec, kot obris variacijskih oblik oziroma variacij na določene dogodke ...
Zastavljanje vprašanj, ki jih začutimo tudi v nekaterih zelo presenetljivih hipnih odzivih, na primer v zelo nizkih zvokih basflavte kot nekakšen udarec usode, ki je potrkala na vrata, ali kontrabasov kot zvočni šok, medtem ko v skladbi prevladuje prefinjeno zvočno valovanje in preseljevanje zvoka od prvih violin na druge, viole, čela, kontrabasa in nazaj.
Zakaj? je v bistvu večni dialog, tako kot je dialog in kontrast obeh solov. Oba imata svojo avtonomijo, morda flavta nekaj več, je bolj samozavestna, skuša biti vodilna, klarinet in basklarinet v na videz bolj podrejenem položaju, tu bi težko rekel, da simbolizirata moškega in žensko, čeprav pomisel na to najbrž ni prepovedana.
Niti za hip dolgočasno
Dvojnost pa je, kot je povedala Gubajdulina uro pred koncertom, njena značilnost, tako kot križ s simbolnimi pomeni; od križišča do Kristusa na križu, odnos med materialnim in duhovnim ... Gubajdulina ni bila verna, vsaj ne v svoji družini (oče je bil ateist) in navzven, v praksi, čeprav je bil njen ded musliman in je celo prevajal Koran. Pri njej se je vera in s tem duhovnost (oboje je povezano) razvijala sama od sebe, kot da jo je sama poiskala in izbrala. Medtem je že napisala Janezov pasijon in Velikonočni pasijon! Morda ju bomo dočakali na izvedbi v Ljubljani?
Zakaj? je v Ljubljani trajala približno 32 minut, a nam ni bilo niti za hip dolgčas. Gubajdulina bolj občuduje Antona Weberna kot ostale kolege Dunajčane, navezuje dialog tudi s stoletnim modernizmom in v njenem Zakaj? lahko zasledimo tudi vprašanje, kdaj bodo skladatelji, zlasti oni najbolj drzni in najbolj moderni, (če sploh kdaj) razumljeni.
Kot solista sta nastopila flavtist Massimo Mercelli in klarinetist Riccardo Crocilla. Suvereno in v odličnem sodelovanju z ansamblom ter dirigentom, ki je z lahkoto in suvereno poudarjal ekspresivne trenutke v kompoziciji, spoznaval in uravnaval dinamična valovanja ter bogato barvitost godal in obeh solov (v bistvu štirih inštrumentov). Mustonen je tokrat v celoti popravil svoj (zelo) slabi vtis z Bachom. Gubajdulina je v pogovoru med drugim povedala, kaj ji je svetoval slavni Šostakovič: bodi kot umetnik to, kar si, ustvarjaj iz sebe in svoje duše ter hodi le po svoji poti!
