Hec in zabava, vrata sanj pa so še naprej odprta

Ljubljana – Ko si na izločilnih tekmah domače moštvo priigra remi s prejetim golom, ponavadi pred revanšo ni prav navdušeno. Toda sedanja domžalska nogometna zgodba je drugačna. Ni ga bilo med desettisogčavo množico občudovalcev predstave rumeno-modrih proti slovitemu Marseillu, ki bi v ljubljansko noč s štadiona v Stožicah navzlic izidu 1:1 odhajal razočaran.

Že ob spoznanju, da so Domžale v prejšnjem kolu kvalifikacij za evropsko ligo izločile Freiburg, moštvo iz zgornje polovice ugledne nemške bundeslige, je marsikdo med strokovnjaki in običajnimi obiskovalci pisano pogledal. Toda v športu ponavadi naključij ni, na severu Ljubljanske kotline le spretno in temeljito nadgrajujejo uspehe preteklosti. Ponašajo se z dvema naslovoma najboljših v državi, posrečeno šolo in selekcijo igralcev, zdaj je očitno pravo mero psihologije kot tudi taktične in strateške priprave na tekme proti kakovostnim moštvom ubral mladi slovenski strokovnjak Simon Rožman.

Podpisal se je že pod odmevno izločitev omenjenega nemškega kluba, se v zelo všečni predstavi pred dnevi v Ljudskem vrtu s svojimi igralci zoperstavil Mariboru, nato pa napovedal čarobni večer v dvoboju z desetkratnim prvakom Francije. In ko se je vrnil k svojim besedam tudi po tej nepozabni četrtkovi stožiški predstavi, je omenil: »Res smo imeli skoraj čarobni večer.« Glede na vse videno kot tudi podporo s tribun, kakršne domžalski nogometaši še niso imeli nikoli prej, je omenjena besedica »skoraj« odveč, a trener je imel v mislih seveda potek tekme, v kateri bi se lahko razpletlo tudi ugodneje za gostitelje.

Nikdar pač ne bomo vedeli, kako bi se sukali dogodki na stožiški zelenici – in zlasti v odmoru v slačilnici gostov – če bi si Domžalčani v prvih 45 minutah priigrali predost dveh golov. A ne glede na zapravljene priložnosti je takrat pri njih prevladovala dobra volja. »V petih minutah govora sem jim ponudil hec in zabavo, sproščeno smo nadaljevali predstavo,« se je Rožman spomnil trenutkov ob odmoru, po katerem sta Ivan Firer in za njim še Jan Repas zapravila zelo zreli priložnosti za izdatnejše vodstvo. A sledile so francoske minute, kronane z izenačenjem, ki ga je domžalski »fantazist« Senijad Ibričić na koncu označil kot pravičen razplet: »Seveda bi naše moštvo lahko zabilo še kakšen gol, toda bodimo realni – igrali smo proti odličnim nogometašem, ki so si priigrali nekaj zaporednih nevarnih akcij, remi za nas nikakor ni neuspeh. Že zdaj pravim, pojdimo s soigralci uživat v Francijo, smo del kakovostnega dvoboja in četudi je jasno, kdo je favorit, poskusimo presenetiti.« Nekdanji reprezentant Bosne in Hercegovine, tudi udeleženec svetovnega prvenstva 2014 v Braziliji, je raven igre, ki so jo Domžale prikazale v četrtek, označil za takšno kot nazadnje proti Freiburgu: »Le da je moštvo iz Marseilla kakovostnejše kot Freiburg in zna kaznovati našo napako.«

Po vsem videnem na ta čarobni četrtkov večer kot tudi v omenjenih prejšnjih tednih se rumeno-modrim nikakor ni treba vdati, dejansko še niso rekli zadnje. »Vesel sem, ker so fantje občutili, da lahko igrajo na veliki sceni,« pravi strateg Rožman, nevarni Ivan Firer pa pristavi, da na igrišču odločilna vloga ne pripada denarju, pač pa odločajo tudi drugi dejavniki.

O tem, kdo bo favorit na slovitem Velodromu, pred dobrim letom prizorišču francosko-nemškega polfinala na euru, ne bo dvoma. Vendarle tradicija in izbira konkurenčnih nogometašev tehtnico krepko nagneta na stran, kjer je zapisan Olympique Marseille. A obenem drži tudi trditev domžalskega stratega, češ da so vrata sanj še naprej odprta. Dovolj je ustvarjalnosti in želje pri moštvu, ki ga pred odhodom v Provanso čaka še domača tekma z Aluminijem. Bo tudi ta lepa popotnica za novo evropsko predstavo, kot je bilo pred četrtkom gostovanje v Ljudskem vrtu?