Tiskane izdaje
Ocenjevanje vsakokratnega galaxyja s je nehvaležno početje. Milijonom kupcem je telefon (ali vsaj to, kar Samsung obljublja v oglasih) očitno všeč, zahtevni uporabniki ga večinoma zaničujejo, na večno vprašanje, ali je boljši kot iphone je nemogoče odgovoriti, spremembe v primerjavi s prejšnjim modelom so (v praksi) vsako leto manjše, hkrati pa proizvajalec starega obdrži v prodaji za bistveno nižjo ceno. Pričakovanja so vedno visoka, zato se vsaka kritika lahko zdi kot neupravičena, v resnici pa se ji težko izognemo, če upoštevamo tako pomp okrog tega telefona kot njegovo ceno, in če vemo, da je konkurenca nekaj opravila bolje.
Z najnovejšim galaxyjem s5 ni nič drugače. Samsung je vanj spet strpal obilico funkcionalnosti, znova preslišal klice (glasne manjšine) po kovinskem ohišju in nazadnje izpljunil telefon, ki niti ne izgleda niti v sami rabi ni kaj dosti drugačen od predhodnika. Toda razlike in izboljšave so, pa tudi kakšno malenkostno poslabšanje vmes.
Rahlo boljši materiali, slabša oblika
Izboljšanje in poslabšanje hkrati je Samsungovim snovalcem petice uspelo že pri izgledu, ohišju in rokovanju s telefonom. Hrapava zadnja stran telefona je dobrodošla, saj je telefon, ki nikakor ni majhen, zdaj podobno nedrseč, kot je bil s2. Prav tako se nihče ne bo branil vodoodpornosti, ki se sicer ponaša z malo »slabšim« certifikatom kot pri Sonyjevih vrhunskih modelih, ampak vseeno ščiti telefon pred uničenjem ob padcih v vodo. Manj nam je všeč, da je galaxy s postal skoraj povsem ploščat in povsem podoben galaxyju note. Glede na s4 je še malo večji in ker ni več nikakršne zaobljenosti, ga v dlani dejansko obdrži samo še hrapavost zadnje strani.
Tudi pri samem oblikovanju so Samsungovi zaposleni domišljijo dali na stran in delo opravili rutinsko. Povedano bolj neposredno - galaxy s5 je na pogled dolgočasen, neizstopajoč in zaradi bolj obsežne lažne kovinske stranice (ta je v resnici samo v srebrno pobarvana plastika) za naš okus deluje še za odtenek bolj ceneno kot s4.
Plastično ohišje bo seveda spet razlog za neskončno prepiranje med zagovorniki in nasprotniki tega pristopa. Nam se zdi, da bi telefon za 700 evrov (ali 550 pri operaterju) v rokah moral dajati bolj kakovosten vtis. Ali so za to nujni kovinski materiali ali bi se dalo »premijski« občutek doseči kako drugače, nam je vseeno. Nismo a priori proti plastiki, toda naj bo telefon vsaj oblikovan domiselno in plastika naj ne daje vtisa cenenosti. Vsekakor je lepo, da Samsung še vedno ohranja tradicijo zamenljive baterije in reže za pomnilniško kartico, ni pa posebej pohvalno, da se pri svojem paradnem izdelku ne potrudi z izgledom in percepcijo, da v rokah držimo nekaj vrednega.
Dve izstopajoči lastnosti
Kar je škoda, ker je marsikaj pri telefonu odlično, začenši z zaslonom. To je tudi najbolj očitna lastnost, ki so jo res dodelali in kjer s5 v primerjavi s konkurenco izstopa. Čeprav ima enako razločljivost (1080 x 1920) in so uporabili enako tehnologijo (super amoled) kot pri predhodniku, je zaslon še nekoliko lepši, boljše viden na soncu in barve so s pravo nastavitvijo zelo blizu pravilnim. Ker je zaslonske površine za odtenek več - diagonala je s skoraj 13 cm za 2,5 mm večja kot pri predhodniku - in ker Samsung še ohranja fizične tipke pod zaslonom, ima s5 v praksi največ zaslona med vsemi konkurenti.
Uporabno je tudi to, da so levo tipko spremenili v priklic odprtih aplikacij, za kar je bilo prej treba držati tipko domov. Padajoče menije pa zdaj prikličemo tako, kot pri večini androidnih telefonov - pritisnemo na tri pikice na zaslonu, namesto na tipko pod zaslonom. Glede zaslona imamo eno samo pripombo. Če bi pustili enako velikost kot pri s4 in s tem ohranili tudi velikost samega telefona, bi bilo vse skupaj skoraj perfektno.
Fotoaparat s 16 milijoni točk je še eden od vidikov, kjer s5 blesti. Je hiter in natančen, uporabniku pa servira kakovostne rezultate. Težko rečemo, da je glede na lanski model kakšen velik napredek v kvaliteti fotografij, vsekakor pa so te povsem na ravni najboljših (iphona 5s, dražjih Nokijinih lumij, ...). Samsung je prečistil fotografski vmesnik, ki ima zdaj le še peščico načinov in hiter dostop do funkcije hdr (večji dinamični razpon). Pri tej funkciji še posebej uporabno to, da že na zaslonu prikaže, kako bo fotografija izgledala, ko bo posneta. In tudi samo sestavljanje končnega izdelka iz več posnetkov, kolikor jih naredi fotoaparat, je zelo hitro. Nas je pa presenetila precejšnja velikost datotek, ki zlahka presežejo deset megabajtov.
Videoposnetki v polni visoki razločljivosti so na galaxyjih s že po tradiciji med boljšimi v pametnih telefonih, petica pa dodaja še možnost snemanja v razločljivosti 4K. Kar se sliši zanimivo, toda večina uporabnikov nima na televizorja ne monitorja, ki bi lahko prikazal tako razločljivost.
Telefon je hiter in tokrat ga tudi Samsungova preobleka androida ne obremenjuje, vsaj opazili nismo, da bi ga. Razlog je lahko tako v zmogljivejšem procesorju, kot ga je imel s4, kot tudi v tem, da je sam vmesnik touchwiz nekoliko prečiščen in manj obsežen. Uporabniku ostane več prostora za podatke - več kot 11 GB od vgrajenih 16 GB -, kar je korak naprej.
Baterija je večja kot pri s4, manjše obremenjevanje s programsko preobleko in novejša strojna platforma pa prispevata k njenemu občutno daljšemu trajanju. Celih dveh dni med našim preizkusom sicer nismo dosegli, smo se pa temu rezultatu precej približali, kar je spodbudno, saj bo verjetno večina uporabnikov telefon v povprečnem dnevu manj obremenjevala kot smo ga mi. Na voljo je tudi ekstremno varčevanje za situacije, ko ima uporabnik na voljo samo še nekaj odstotkov baterije, rad pa bi bil še vedno dosegljiv.
Neuporabne strojne novosti
Dve novosti od tistih, ki jih je Samsung izpostavil na predstavitvi galaxyja s5, sta se inženirjem manj posrečili kot denimo zaslon ali fotoaparat. Merilnik srčnega utripa (»pulzmeter«), ki je viden na zadnji strani, ob sveteči diodi za bliskavico fotoaparata, sicer večinoma deluje, vendar med nekajdnevno uporabo tega telefona nismo prišli do odgovora na vprašanje, kaj naj bi s tem dodatkom počeli. Vsekakor tega niti slučajno ne bi omenili med lastnostmi ali funkcionalnostmi, ki jih v pametnih telefonih pogrešamo.
Podatek o srčnem utripu se nam zdi zanimiv in morebiti pomemben med vadbo, takrat pa telefona navadno nimamo v rokah in utripa ne merimo tako, da polagamo prst na merilnik (kar je nasploh rahlo nenavaden način), ampak z namenskim merilcem čez prsni koš. Ta dodatek se nam v telefonu zdi odveč in verjetno ga je Samsung dodal samo zato, ker tehnologija to omogoča, in da se je lahko pohvalil s še eno dodatno (strojno) funkcionalnostjo.
Drugače s čitalcem prstnih odtisov. Zanj si predstavljamo, da bi lahko bil zelo uporaben dodatek, pa v s5 na žalost ni. Zato, ker deluje na poteg prsta čez spodnji rob zaslona in tipko pod njim, pri tem pa zahteva preveliko preciznost. Pri iphonu 5s je čitalec pod tipko domov in prst je treba zgolj nežno položiti nanjo, pod kakšnim kotom pa ni pomembno. Le ko se tipka malo zamaže, jo je treba obrisati, da čitalec spet deluje brez težav. Pri samsungu je drugače.
Ko s prstom potegnemo po celotni površini od tam, kjer so pikice na zaslonu do spodnjega roba telefona, si sistem zapomni točno ta poteg, ki ga nato moramo skoraj natančno ponoviti vsakič, ko želimo čitalec uporabiti. Treba je zadeti vsaj približno enak kot in moč potega, drugače sistem odtisa ne prepozna. Če smo vse skupaj počeli dvoročno, se pravi z eno roko držali telefon, z drugo pa potegnili s prstom za odtis, ni bilo večjih težav. Vendar se nam zdi, da ima zadeva za odklepanje zaslona smisel samo, če lahko celoten postopek izvedemo enoročno. Tu pa se zatakne, saj lahko prst postavimo na zaslon pod ravno dovolj drugačnim kotom, da čitalec odtisa ne prepozna. In potem sledi zamudno vnašanje nadomestnega gesla. Le redko nam je uspelo odkleniti telefon s prstom.
Poleg odklepanja pa bi bil prstni odtis uporaben samo še za potrjevanje gesla v Samsungovi trgovini z aplikacijami, medtem ko denimo kot zamenjava gesla v plačilnem sistemu paypal v Sloveniji ne deluje. Vsakič, ko smo odklepanje s prstnimi odtisi vključili, smo po nekaj urah nad tem obupali, in spet prešli nazaj na odklepanje z vzorcem.
Prijaznejša programska oprema
Uporabniški vmesnik in neskončen seznam Samsungovih aplikacij sta pri prejšnjih galaxyjih s (in tudi ostalih telefonih iz družine galaxy) marsikomu parala živce. Pri novincu bodo zato vsi ti uporabniki veseli polepšanja izgleda Samsungovega androida in bistveno manjšega števila prednaloženih aplikacij. Drugačen izgled se začne že z ikonami, ki so zdaj lepše in modernejše, nadaljuje se v obvestilnem polknu, ki je bolj pregledno in ima prav tako prijaznejše ikone, konča pa v izbirnikih z nastavitvami, kjer so besedilne kategorije zamenjale barvite ikone. Prvih nekaj dni smo se kar malo lovili, nato pa smo se, kot vedno, navadili na drugačen razpored. V splošnem nam je novi izgled všeč, še posebej nas veseli, da ni več gromozanskih sivo-modro-belih ploskev in ikona arhaičnega oblikovanja, pa tudi večje preglednost vmesnika pozdravljamo. Upamo tudi, da prihodnje nadgradnje ne bodo spet poslabševale zadev.
Veliko možnosti, a vprašanje, kdo jih uporablja
Tako kot že s4 je tudi s5 neke vrste rekreativni pripomoček. Ima števec korakov (pedometer), ki se zdi kar natančen, ga je pa treba vsak dan ročno sprožiti. Aplikacija s health ponuja še povezovanje s Samsungovimi urami in drugimi dodatki, zato pa nekaj manj obdelave podatkov kot aplikacije namenskih rekreativnih zapestnic. Toda glede na to, da niti te zapestnice ne prinašajo velike dodane vrednosti, je galaxy s5 tako kot iphone 5s povsem zadostna naprava za osnovno spremljanje svoje telesne aktivnosti.
Prejšnje izpostavljene lastnosti, kot sta neizklapljanje zaslona, če uporabnik gleda vanj, in pomikanje po vsebini brez dotika (z lebdenjem prsta malo nad zaslonom) so zdaj skrite v izbirnikih in še vedno delujejo, če jih uporabnik vključi, jih pa proizvajalec ne oglašuje več. Kar verjetno pomeni, da uporabniki zlahka zdržijo brez njih. Kar smo tudi napovedali, ko jih je Samsung prvič predstavil. Nekaj podobnega se utegne zgoditi z merilnikom srčnega utripa.
Od vseh vrhunskih pametnih telefonov je galaxy s5 ostal edini, ki ima zvočnik še vedno na zadnji strani telefona, ne spredaj (kot htc one ali sony xperia z2) ali spodaj (iphone 5s in LG g2). Saj ni slab, ima kar širok frekvenčni razpon in je precej glasen, ampak ga hitro zadušimo.
Hitenje z nakupom je odveč
Galaxy s5 je trenutno občutno dražji od štirice, tako pri operaterjih, kjer je razlike za približno 200 evrov (550 proti 370 evrov), kot v prosti prodaji, še posebej v tujini, kjer se da s4 brez operaterske vezave dobiti za enako ceno kot v Sloveniji z njo. Petica v prosti prodaji zaenkrat povsod stane 700 evrov.
Razlika med telefonoma pa niti slučajno ni tako velika. Res je zaslon pri novincu še malo lepši in fotoaparat še malce izboljšan, ohišje vodotesno, sistem deluje odzivneje in baterija zdrži dlje, toda obe glavni novosti sta zelo, zelo pogojno uporabni. Merilec srčnega utripa vsaj deluje, čitalec prstnih odtisov pa žal ne. Vsaj ne na tak način, da bi se ga splačalo uporabljati. Če prištejemo še dejstvo, da je telefon postal večji in bolj ploščat, oblikovan še bolj brez domišljije in ni pridobil prav nič glede percepcije dragih materialov, je jasno, da ga težko brezpogojno priporočimo.
Seveda boste z njim zadovoljni in bo verjetno izpolnjeval večino zahtev. Toda do svoje potrošniške objektivnosti in do konkurence bi bilo pošteno najmanj počakati še na novega htc-ja one in sonyja xperio z2. Ali pa temeljito razmisliti o cenejših in nič dosti slabših alternativah, kot sta s4 in LG g2. Galaxy s5 je dober, o tem ni dvoma, ampak svoje cene trenutno ne upravičuje. Niti s tehnologijo, še manj pa z izgledom.
