Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,54
3
Renault se je v srca ljubiteljev hitrih in glasnih malih športnih raket zapisal leta 1993, ko je na ceste poslal clia williams. Njegov novodobni naslednik, ki je na ceste zapeljal petnajst let kasneje, še vedno nagovarja adrenalina željne kupce s športnimi lastnostmi ter ponuja odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno.
Fotogalerija
1 / 19
Kako so Francozi zatresli avtomobilski svet
Ustvariti naslednika športne legende, ki je spremenil svet športnih avtomobilov v Evropi, ni lahek zalogaj. Clio 16V z 1,8-litrskim motorjem se je v začetku devetdesetih let praktično sam spopadal za kupce drugega francoskega športnika peugeota 205 GTI. Tehtnica se je že v času prodaje in tudi zdaj pri ljubiteljih malih športnih raket nagnila na stran klasike z oznako GTI. Res je, da je clio 16V naslednik kultne "petke" GT turbo, zato se vprašanja, kateri je boljši, nikoli niso končala.
No, pri Renaultu so ugotovili, da bodo prevlado Peugeota prekinili samo na en način – izdelati so morali resnično osupljiv avto, ki bo razbil vse dvome in znova napisal temelje vrhunskega športnika. Nastal je clio williams, avtomobil, ki ni bil le polepšani clio 16V z nekaj kubičnih centimetrov večjim motorjem. Nastala je legenda.
Leta 1993 je Renault zaradi homologacije za French Rally Championship predstavil športno različico clia, ki so jo v počastitev uspehov moštva Williams-Renault v formuli 1 poimenovali clio williams. Sprva je bilo načrtovano, da bodo izdelali le 5.000 primerkov te omejene serije, a so jih z manjšimi spremembami v dveh rodovih skupaj izdelali okrog 12.100. Williams pri razvoju tega avta ni sodeloval, saj so za nadgradnjo clia 16V poskrbeli kar v Renaultovem športnem oddelku Renault Sport.
Clio williams je imel dvolitrski motor 16V z največjo močjo 119 kW (150 KM) in dosegel največjo hitrost 215 kilometrov na uro. V nasprotju z močno razširjenim mnenjem ni šlo za povečani motor 1,8 16V, ampak za drugo zasnovo z drugačnimi ventili, gredmi in drugimi deli. Od clia 16V se je razlikoval tudi po širšem sprednjem koloteku, širših gumah, močnejšem menjalniku, tršem podvozju ter kozmetičnih prilagoditvah zunanjosti in notranjosti. Karoserija je imela značilno kovinsko temnomodro barvo, platišča in napisi pa so bili zlate barve.
Foto: Gašper Pirman
Foto: Gašper Pirman
Foto: Gašper Pirman
Williams tudi v slovenski garaži
Ne zgodi se ravno vsak dan, da z lastnimi očmi vidimo športnega kralja devetdesetih let, zato smo bili pred snidenjem z lastnikom prijetno vznemirjeni. In prvi pogled ni razočaral. Kot nekoliko sramežljiv atlet, ki se zaveda, da bo v središču pozornosti, kamorkoli gre, je stal na prepoznavnih zlatih platiščih Speedline. "Danes so že prava redkost," nas je ogovoril lastnik, ko smo jih občudovali od blizu. Ker so nekoliko širša (7J proti 6,5J) kot tista s clia 16V in imajo osem krakov, so prepoznavni del avtomobila. "Posebnost je tudi peto platišče na mestu za rezervo," je razložil lastnik.
Ker se ga kar nismo mogli nagledati in okoli modre rakete naredili že kar nekaj krogov, pregledali vsak manjši detajl ter preprosto poskusili splesti pristno vez med človekom in kovino, smo izvedeli marsikateri podatek. "Ko smo bili na srečanju v Italiji, kjer se zbere praktično celotna smetana williamsov, sem videl, da je moj še vedno v zelo lepem stanju. " Glede na videno smo se popolnoma strinjali. Za športni avtomobil iz zlate dobe hot hatchev, ki ima za seboj nekaj deset tisoč hitro prevoženih kilometrov in neprecenljive zgodbe, je bil v zelo lepem stanju. Na njem je seveda vse originalno, zaradi težav z rjo je bilo popravljenih nekaj manjših delov karoserije. "Maska hladilnika bi lahko bila boljša, manjkata tudi čepa, a originalnih v povsem neokrnjenem stanju se preprosto ne da dobiti. Torej kompromis, ki pa moti predvsem mene."
Posebnost williamsov je tudi zadnja polica. Še en redek in zelo cenjen originalni dodatek. Že prvi pogled razkriva, da se razlikuje od običajne zadnje police. Je zelo debela, saj pod seboj skriva velik žep, kjer so lahko shranjena navodila, servisna knjiga ali druge stvari. Zaradi teže spravljenih stvari so se čez leta uničile, zvile ali strgale. Popolnoma ohranjen primerek zato le zviša vrednost celotnemu paketu.
Foto: Gašper Pirman Foto: Gašper Pirman
Svojo kariero je v cliu williams zgradil Philippe Bugalski
Za kako zelo vsestranski in vrhunski avtomobil je šlo, pove podatek, da je leta 1993 z njim začel dirkati tudi svetovno znani reli voznik Philippe Bugalski. Francoz ga je istega leta pripeljal tudi na reli Saturnus (takrat so v Revozu začeli izdelovati clia), kariero pa je začel že deset let prej z golfom, s katerim je tudi prvič nastopil na reliju za svetovno prvenstvo leta 1984.
Preden je v roke dobil williamsa, je dirkal v Renaultovi seriji z modeom R21 turbo, kasneje z R19, zaslovel pa šele takrat, ko je sedel za volan clia williams, ki je bil prvi reli avto s sekvenčnim menjalnikom. Majhno francosko raketo je premetaval po relijih in se javnosti predstavil kot izjemno hiter, hkrati pa tudi izredno atraktiven dirkač. Bugalski je nesrečno umrl leta 2012, ko je na svojem domu padel z drevesa.
Star je 25 let, a je znotraj kot nov
Če lahko z zunanjim videzom še preslepi koga, da ne gre za enega Renaultovih "zlatih" modelov, ki so si že prislužili vstopnico za avtomobilski hram slavnih, pa se zgodba konča v notranjosti. Modro oblazinjenje, pasovi in obrobe so značilen in prepoznaven znak williamsa. Majhna značka na armaturni plošči pa avtomobilu daje največjo vrednost, saj je poleg logotipa odtisnjena tudi zaporedna številka modela.
Ko smo sedli na sovoznikov sedež, smo morali paziti, da smo to storili v stilu. Ker sta sedeža kot nova, torej brez potlačenih bočnih obrob, smo se morali skobacati prek njih. Po začetnem skeniranju vseh majhnih podrobnosti, ki naredijo ta avto res poseben, se je zaslišal za ušesa prav prijeten zvok. Lastnik je vžgal avtomobil in dvolitrski štirivaljnik je zadihal s polnimi pljuči ter kljub nekajmesečnemu počivanju v garaži vžgal brez težav.
Galerija: prenovljeni renault clio R.S. 220 trophy
Fotogalerija
1 / 22
Tretja generacija clia R.S. je bila surova, četrta združuje dva svetova
Vozniški navdušenci ne morejo prehvaliti clia R.S. tretje generacije, vozniški puristi pa celo trdijo, da ga četrta generacija ne dosega. Iz določenega zornega kota to zagotovo drži: clio III R.S. je bil na pol dirkaška, surova športna različica, medtem ko je ta kljub nedavni prenovi izgubil nekaj pomembne ostrine.
Temu se ni mogoče čuditi, če upoštevamo omenjen upad zanimanja za športne avtomobile in to, da je na svetu vse več ljudi, ki želijo svoj športni avtomobil uporabljati vsak dan, pri tem pa ne preveč trpeti.
Začne se že pri sedežih. Čeprav so bili med različnimi generacijami sedeži različni, so bili različni tudi v času ene generacije, ali kot serijska oprema posebne serije ali kot doplačilna možnost. Kakorkoli že, z mislimi na prejšnji clio R.S. sta sedeža zdajšnjega še vedno športnega videza in oprijema, a vsaj na sedalnem delu je tega oprijema (pre)malo.
Jasno, v trdo školjko z užitkom sedajo in iz nje lezejo le puristi, medtem ko tisti večji (potencialni) del kupcev hitrega clia tega ni pripravljen trpeti. Svet se vse bolj vrti v kompromisih in športni avtomobili morajo dandanes odpeljati tudi umirjeno gospo po nakupih.
Zato je kompromis med uporabnostjo in športnostjo pri tem cliu R.S. drugačen kot pri prejšnji generaciji. Pri Renaultu pravijo, da gre za več udobja pri enaki športnosti, v resnici pa športnost nekoliko trpi, ker drugače vsaj ta hip ne gre.
Foto: Gašper Pirman
Foto: Gašper Pirman
Foto: Gašper Pirman
Trophy je prava izbira
Zasnovan je bil s posluhom za generacijo, ki je svoje prve vozniške kilometre in dirkaške izkušnje nabirala ob izdatni pomoči igralnih konzol ter računalniških iger in velja za vdanega sledilca avtomobilskih trendov, med katerimi ne manjka tesna povezanost z elektronskimi pripomočki. Clio R.S. je, v dobrem in slabem, avtomobil z "online" karakterjem.
Sledenje trendom ga ni oropalo pohvalne vozniške dinamike, ki je veljala za zaščitni znak prejšnjih generacij, a hkrati velja, da se je brezkompromisni športnosti odrekel zaradi udobja in vsakodnevne uporabnosti.
Kljub kompromisom je RS še zmeraj izredno sposoben majhen športnik. Še zmeraj gre skozi ovinke lahko tudi le po treh kolesih in še zmeraj jih zapušča ravno tako hitro kot najhitrejši tekmeci. Skupek sprememb je pozitivno vplival na izzive, s katerimi se vozniki srečujejo vsakodnevno, izboljšal ekonomičnost in ga približal širšemu občinstvu, hkrati pa oddaljil od najbolj zagrizenih ljubiteljev.
3,54
3