DZS Bojana Petana grozi prisilna poravnava

Banke izgubljajo potrpljenje z DZS in bi kmalu lahko razveljavile krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju.

Objavljeno
27. maj 2016 20.55
šipič petan
Maja Grgič, Nejc Gole
Maja Grgič, Nejc Gole
Ljubljana – Banke upnice bi lahko že sredi junija razveljavile krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju (MRA) DZS, ki ga obvladuje Bojan Petan, je mogoče izvedeti neuradno. Glede nadaljnje usode DZS je nato menda mogoče vse, od prisilne poravnave do novega načrta prestrukturiranja ali prodaje terjatev DUTB do družb iz skupine DZS.

Banke upnice bi se za to lahko določile po tem, ko Petan ni uresničil zavez iz omenjenega dogovora, ki ga je z bankami podpisal aprila 2014 in ki se bo iztekel konec leta. Neizpolnjevanje zavez se nanaša predvsem na dezinvestiranje, in sicer prodajo Term Čatež, Marine Portorož in apartmajev Residence Marina.

Na Družbi za upravljanje bank (DUTB), ki je s 67 milijoni evrov terjatev v MRA kar 62-odstotna upnica družbe, do celotne skupine pa ima skoraj 80 milijonov evrov terjatev, primera DZS ne komentirajo. Po naših informacijah pa tudi slaba banka podpira razdor dogovora o finančnem prestrukturiranju, saj so menda siti praznih obljub Petana.

A da bi to dosegli, se mora s tem strinjati 75-odstotkov upnikov. To so York Global Finance, Deželna banka, Poštna banka, NKBM, Sberbank, SKB, UniCredit in Sparkasse, ki pa svojih načrtov nočejo razkriti. Pred tem naj bi banke podpisale še medbančni dogovor o mirovanju unovčevanja poroštev na Termah Čatež. Te so namreč porok za nekatera posojila DZS.

Če bodo banke razveljavile krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju DZS, bodo vse obveznosti DZS po tem dogovoru – okoli sto milijonov evrov – zapadle. To upnikom odpira pot za začetek prisilne poravnave oziroma sprejetje novega načrta prestrukturiranja, vendar brez Petana.

Banke upnice, ki se zavzemajo za MRA, menda pričakujejo, da bodo z zunanjim revizorjem in finančnim svetovalcem za cenitve vendarle izvedeli, ali je DZS insolventen, za kar si že dolgo prizadevajo. Banke po neuradnih informacijah domnevajo, da ima družba za okoli 40 milijonov evrov negativnega kapitala, čeprav to iz objavljenih bilanc ni ravidno. Tam je kapital ocenjen na 53 milijonov. Podatki iz letnega poročila še kažejo, da je imel DZS lani skupaj za 116 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti, skupina pa kar 165 milijonov evrov, od tega 97 milijonov evrov dolgoročnih. DZS je imel lani 12 milijonov evrov izgube, skupina pa dobrih 15 milijonov evrov.

Banke po dosegljivih informacijah tudi pričakujejo, da bodo v primeru negativnega kapitala lahko prevzele upravljanje družbe in tako zamenjale predsednika uprave, torej Petana. Finančno prestrukturiranje drugih družb iz skupine DZS je menda zaradi velike medsebojne lastniške, finančne in poslovne prepletenosti težko reševati brez sodelovanja vodstva DZS. Prepletenost družb v skupini DZS, ki združuje založniško-medijski steber s časopisno hišo Dnevnik, trgovski steber s trgovinami s pisarniškim materialom ter turistični del s Termami Čatež in Marino Portorož, kaže tudi lastniška pajčevina zadolženega imperija. »DZS ima zelo zapleteno strukturo, zaradi medsebojnih povezav v skupini je zelo težko dobiti jasno sliko,« je marca letos v intervjuju za Delo opozoril tudi glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh.

Najpomembnejše prizadevanje bank tako v DZS kot Termah Čatež in Delu Prodaji je izločiti in ohraniti osnovno dejavnost. Balogh je v intervjuju še poudaril: »Če bodo banke upnice, poudarjam banke, ne DUTB sama, videle, da je zdaj treba narediti določene korake, potem bodo ti koraki izvršeni. Koraki so povezani z odločnimi ukrepi, ki bi pomenili izboljšanje poplačila upnikom. Te ukrepe je treba doseči tako ali drugače.«




Petan daje nove obljube

Po drugi strani predsednik uprave DZS Bojan Petan ocenjuje, da banke ne nameravajo prekiniti MRA: »Postopki prodaje terjatev DUTB in Gorenjske banke po našem mnenju jasno kažejo, da banke ne nameravajo začeti postopka prekinitve veljavnega sporazuma MRA ter da verjamejo v ekonomsko uspešnost skupine DZS, ki bo v določenem časovnem obdobju omogočili poplačilo bank upnic.« Dodaja, da je skupina DZS lani ustvarila več kot 17 milijonov evrov EBITDA: »Kar je trdna podlaga za uvedbo postavljenih ciljev in poplačila vseh upnikov.«

Petan še vedno zagotavlja, da so postopki dezinvestiranja premoženja intenzivni in skladni z zastavljenim časovnim načrtom. DZS je lani prodala stanovanja na Mestnem trgu in poslovne prostore v Plavi laguni v Ljubljani ter naložbo v sarajevskih Termah Ilidža. Letos nameravajo prodati Marino Portorož in Golf Grad Mokrice, Petan obljublja v letnem poročilu Term Čatež.

A Petan je upnicam in tudi javnosti že večkrat obljubljal prodajo premoženja, ki pa se ni zgodila. Avgusta lani je zagotavljal, da bodo Terme Čatež prodale Marino Portorož najpozneje do 1. oktobra.

Prodaja terjatev

Hkrati z usklajevanjem DUTB in bank upnic o prekinitvi sporazuma MRA največji upnici prodajata terjatve do DZS. Gorenjska banka je svojo terjatev prodala skladu York, s čimer je ta s 13 odstotki izpostavljenosti postal drugi največji upnik DZS. Če bi kupil še izpostavljenost DUTB do DZS, bi se njegova izpostavljenost povečala na 75 odstotkov, s čimer bi sam lahko dosegel prekinitev MRA brez soglasja drugih upnic.

V sredo se je iztekel rok za oddajo nezavezujočih ponudb za odkup terjatev do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež od DUTB. Po neuradnih podatkih je zanimanje izrazilo več ponudnikov. DUTB bo izbrane ponudnike povabila v podatkovno sobo, kjer bodo lahko pregledali DZS in za tem oddali zavezujoče ponudbe. DUTB se bo po naših informacijah menda glede na višino ponudb in epilog bančnih dogovorov o prekinitvi MRA odločila, ali bo sprejela kakšno ponudbo ali bo ostala upnica DZS in poskušala čim več iztržiti z unovčitvijo premoženja.

Petan prodaje terjatev DUTB ne komentira, saj ima ta legitimno pravico za prodajo, na kar DZS ne more vplivati. Glede prodaje terjatev Gorenjske banke skladu York pa dodaja, da je DZS upnikoma izdal potrebna soglasja.