Alarm zaradi zelo hitrega krčenja ledu na Antarktiki

Pariz – Antarktika je od leta 1992 izgubila 2700 milijard ton ledu, s čimer se nevarnost zviševanja oceanov še dodatno povečuje, ugotavlja študija konzorcija 84 znanstvenikov, objavljena v novi številki znanstvene revije Nature.

Dve petini ledu sta izginili v zadnjih petih letih, kar pomeni, da se je tempo izgubljanja ledenega oklepa Antarktike potrojil.

Ugotovitve naj bi dokončno razblinile še zadnje dvome o tem, da ledena celina izgublja svojo maso. Znanstveniki poleg tega opozarjajo, da bi ta led lahko pomembno vplival na višanje gladine oceanov, s tem pa ogrozil številna priobalna mesta s stotinami milijonov prebivalcev.

»Ti rezultati so nov alarm, da moramo storiti več za zaustavitev segrevanja našega planeta,« je rezultate študije za francosko tiskovno agencijo AFP komentiral eden od njenih avtorjev Eric Rignot, ki v okviru Nasinega laboratorija JPL že dve desetletji spremlja debelino ledenih ploskev na Zemlji.



Vse doslej so znanstveniki ugibali, koliko ledu Antarktika pridobiva s snežnimi padavinami, koliko pa ga izgublja s taljenjem. Rezultati iz skupaj 24 ločenih satelitskih opazovanj, ki so potekala dvajset let, so zdaj pokazali končno sliko, da se je masa južne celine od leta 1992 zmanjšala za 2700 milijard ton ledu, kar je gladino oceanov že dvignilo za osem milimetrov.

V dveh desetletjih pred letom 2012 je Antarktika izgubljala okoli 76 milijard ton na leto, po tem letu pa se je proces taljenja ledu pospešil in zdaj ga povprečno izgublja že 219 milijard ton na leto.

Površina ledu na Antarktiki je dvakrat večja od površine celinskih ZDA, če bi se ves led stalil, bi se gladina oceanov dvignila za skoraj 60 metrov, predvidevajo znastveniki.

Več kot 90 odstotkov ledu je na vzhodnem delu Antarktike in njegova količina ostaja bolj ali manj stabilna, čeprav znanstveniki ne vedo, kako dolgo še, glede na to, da so se povprečne temperature na Zemlji že dvignile za skoraj celo stopinjo Celzija.

Zelo ranljiva za podnebne spremembe pa je Zahodna Antarktika, kjer se izgubljanje ledu pospešuje. Od leta 1995 se je na tem območju v morje odlomilo že za več kot 6500 kvadratnih kilometrov ledenih plošč.



Ker te že plavajo na morju, ne povzročajo dodatnega dviga gladine morij, vendar zadržujejo ogromne ledenike, ki počasi drsijo proti oceanu in vsebujejo toliko ledu, da bi se gladina morij lahko dvignila za tri metre in pol, opozarjajo znanstveniki.

Dva od teh ledenikov – Pine Island in Thwaites – sta še posebno nestabilna in njuno gibanje proti morju se je pospešilo. Oba pa skupaj zadržujeta še dodaten led iz celine, da ne zdrsi v ocean.

Po sedanjih trendih bi Antarktika ob Grenlandiji tako lahko postala nov največji vir vode, ki bi dvigoval gladino oceanov, še opozarjajo znanstveniki v študiji.

Gladina oceanov se zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenikov zdaj zvišuje za 3,4 milimetra na leto. Od leta 1993 pa se je gladina skupaj povišala že za 84,8 milimetra.