Poročilo, kot je dejal predsednik komisije Anže Logar, opozarja na politično odgovornost, poslanci so napovedali podporo sklepom za nadzor nad primerom.
Preiskovalna komisija je zasegla interno elektronsko korespondenco zaposlenih v NLB, ki se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Logar je poudaril, da govorijo o sumu pranja denarja, dokazovanje tega kaznivega dejanja pa je delo organov pregona.
Po njegovih besedah je NLB iranskemu državljanu dve leti omogočala, da je iz Irana plasiral približno eno milijardo dolarjev v času, ko je bil Iran pod omejevalnimi ukrepi. Podjetje Farrokh iz davčne oaze je po njegovih navedbah leta 2010 sicer opravilo največji promet na NLB. "Po preučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB delovali po znanem načelu nič ne vidim, nič ne slišim," je navedel Logar.
"Celoten tedanji politični vrh je bil obveščen o sumih, a ni ukrepal" je poudaril. Ob tem je napovedal, da bodo v stranki SDS na torkovem glasovanju podprli sklepe in bistvene ugotovitve poročila. Podporo poročilu je napovedala tudi večina preostalih parlamentarnih strank.
Komisija je med sklepi predlagala, da DZ organom pregona predlaga, da v treh mesecih opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih. Predlagajo, da DZ vladi naloži, da kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi ter da DZ njihovo poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanilo suma storitev kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.
Tedanja uprava NLB - sestavljali so jo Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič - nosi objektivnost za predstavljene nepravilnosti, saj so bili o njih obveščeni in bi se jih mogli zavezati, je navedel Bojan Krajnc (SMC). Spomnil je tudi na politično odgovornost za nastale razmere in napovedal, da bodo v SMC poročilo podprli.
Poslanci so opozorili tudi na pomanjkljivo delo nadzornih organov. Slovenski regulatorji trga premalo vestno opravljajo svoje delo, je dejal Janko Veber (SD). Pristojni organi so namreč ukrepali šele, ko so dobili obvestila iz tujine.
Direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič je ocenil, da je komisija v delo nedvomno vložila veliko napora, ni pa, kot je dodal, "želel polemizirati o ugotovitvah komisije", ki je v svojih ugotovitvah po njegovem mnenju nekajkrat tudi vrednostno ocenjevala delo urada. Poudaril je, da urad nima preiskovalnih pooblastil kot policija, prav tako pa ne more nadzorovati vseh transakcij v državi. "Če sumljiva transakcija ni sporočena uradu, je ta ne more obravnavati," je dodal.
Matej Tonin (NSi) pa je spomnil, da so nekateri uslužbenci iz nižjih ravni NLB nadzorne organe vendarle opozarjali nanje, vendar jih ti niso nadalje obravnavali. "Žalostno je, da je NLB omogočala financiranje iranske obveščevalne službe," je dejal. Škoda je bila storjena, sedaj pa je treba vzpostaviti mehanizme, da do "elitne kriminalitete" ne bo več prihajalo, pa je pozval Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Poslanci so včeraj obravnavali javni del vmesnega poročila komisije, tajni del poročila pa bo DZ v petek obravnaval na zaprti seji.