Romunska vlada skuša oslabiti boj proti korupciji
Množični protesti v prestolnici najbolj skorumpirane članice Evropske unije.
Odpri galerijo
Predstavnik opozicijske okoljsko-liberalne stranke Rešimo Romunijo proučuje sporne ukrepe, ki jih je sprejel parlament. FOTO: Octav Ganea/ Reuters
Več tisoč Romunov je sinoči protestiralo proti vladi in spremembam kazenskega zakonika. Da bodo sporni ukrepi oslabili boj proti korupciji, je prepričan tudi predsednik Klaus Iohannis, opozicijske stranke pa se bodo zoper nove ukrepe pritožile na ustavno sodišče.
V Bukarešti se je pred vladnimi poslopji zbralo okoli 10.000 ljudi, manjši protesti pa so potekali v vsaj še desetih mestih. Na protestih v prestolnici je prišlo do več incidentov med protestniki in policijo, ki je prijela osem ljudi.
Romunski parlament je sprejel zakonska dopolnila, ki omejujejo pristojnosti tožilcev. V skladu z novo zakonodajo kriminalistične preiskave ne morejo trajati več kot leto dni, dokazno gradivo, ki so ga pridobili s prisluškovanjem, pa ne bo sprejemljivo, če ne bo povezano z razlogom pridobitve. To bo vplivalo predvsem na preiskave korupcije, ki so trajale po več let, ker bodo primeri avtomatično prekinjeni, če v letu dni ne bodo vložene obtožnice.
Kritiki trdijo, da bodo sporne spremembe koristile vladajočim socialdemokratom in njihovemu vodji Liviu Dragnei, ki ga preiskujejo zaradi korupcije. Dragnea je bil v preteklosti obsojen zaradi nepravilnosti na volitvah. Ker se zaradi tega ni mogel potegovati za funkcijo premierja, skuša iz ozadja nadzirati vlado in vzpostaviti pogoje, ki bi mu omogočili, da zasede stolček predsednika vlade. Dragnea je veljal za glavni razlog tudi za sporni odlok, ki je rahljal pregon korupcije, vlada pa ga je lani umaknila šele po večdnevnih množičnih protestih.
Na odločitev parlamenta sta se kritično odzvala tudi predsednik Klaus Iohannis in javno tožilstvo. Predsednik države je menil, da želijo vladajoči socialdemokrati spodkopati moč pravosodja. Po njegovem je to zelo resno. Javno tožilstvo je izrazilo zaskrbljenost zlasti nad načinom, kako so bile sprejete spremembe kazenskega zakonika.
Čeprav se bodo opozicijske stranke zoper sporne ukrepe pritožile na ustavno sodišče, nimajo realnih možnosti za uspeh, ker v njem prevladujejo vladi naklonjeni sodniki. V parlament so vložile tudi nezaupnico proti premierju Viorici Dancilu, ki pa bo brez težav preživel glasovanje, ker ima v parlamentu zanesljivo večino.
Leva vlada skuša odstaviti tudi vodjo protikorupcijskega urada (DNA)Lauro Codruta Kovesi, ki ji očtajo, da je škodovala ugledu države. V nizu preiskav DNA, ki je bila pod njenim vodstvom deležna pohval EU, je že več vidnih romunskih politikov izgubilo službo. Poznavalci še opozarjajo, da sprejeti ukrepi spodkopavajo boj proti korupciji v Romuniji, ki velja za eno izmed najbolj skorumpiranih članic EU.
Protivladni protesti zaradi politike na področju boja proti korupciji so potekali tudi lani. Vlada na zahtevo protestnikov sicer ni odstopila, so pa množični protesti odnesli pravosodnega ministra Florina Iordacheja. Lani je politična kriza v državi izbruhnila zaradi spornega odloka o rahljanju protikorupcijskih zakonov, ki ga je vlada odpravila po več dneh množičnih protestov. V skladu z odlokom več korupcijskih dejanj ne bi več veljalo za kazniva, za zlorabo položaja pa je bila zagrožena zaporna kazen le, če bi škoda, ki bi pri tem nastala, znašala najmanj 44.000 evrov. Dragnea je bil obtožen zlorabe položaja, s katero naj bi nastala za pol manjša škoda.
V Bukarešti se je pred vladnimi poslopji zbralo okoli 10.000 ljudi, manjši protesti pa so potekali v vsaj še desetih mestih. Na protestih v prestolnici je prišlo do več incidentov med protestniki in policijo, ki je prijela osem ljudi.
Spodkopavanje moči pravosodja
Romunski parlament je sprejel zakonska dopolnila, ki omejujejo pristojnosti tožilcev. V skladu z novo zakonodajo kriminalistične preiskave ne morejo trajati več kot leto dni, dokazno gradivo, ki so ga pridobili s prisluškovanjem, pa ne bo sprejemljivo, če ne bo povezano z razlogom pridobitve. To bo vplivalo predvsem na preiskave korupcije, ki so trajale po več let, ker bodo primeri avtomatično prekinjeni, če v letu dni ne bodo vložene obtožnice.
Kritiki trdijo, da bodo sporne spremembe koristile vladajočim socialdemokratom in njihovemu vodji Liviu Dragnei, ki ga preiskujejo zaradi korupcije. Dragnea je bil v preteklosti obsojen zaradi nepravilnosti na volitvah. Ker se zaradi tega ni mogel potegovati za funkcijo premierja, skuša iz ozadja nadzirati vlado in vzpostaviti pogoje, ki bi mu omogočili, da zasede stolček predsednika vlade. Dragnea je veljal za glavni razlog tudi za sporni odlok, ki je rahljal pregon korupcije, vlada pa ga je lani umaknila šele po večdnevnih množičnih protestih.
Na odločitev parlamenta sta se kritično odzvala tudi predsednik Klaus Iohannis in javno tožilstvo. Predsednik države je menil, da želijo vladajoči socialdemokrati spodkopati moč pravosodja. Po njegovem je to zelo resno. Javno tožilstvo je izrazilo zaskrbljenost zlasti nad načinom, kako so bile sprejete spremembe kazenskega zakonika.
Poskusi izmikanja zaporni kazni
Čeprav se bodo opozicijske stranke zoper sporne ukrepe pritožile na ustavno sodišče, nimajo realnih možnosti za uspeh, ker v njem prevladujejo vladi naklonjeni sodniki. V parlament so vložile tudi nezaupnico proti premierju Viorici Dancilu, ki pa bo brez težav preživel glasovanje, ker ima v parlamentu zanesljivo večino.
Leva vlada skuša odstaviti tudi vodjo protikorupcijskega urada (DNA)Lauro Codruta Kovesi, ki ji očtajo, da je škodovala ugledu države. V nizu preiskav DNA, ki je bila pod njenim vodstvom deležna pohval EU, je že več vidnih romunskih politikov izgubilo službo. Poznavalci še opozarjajo, da sprejeti ukrepi spodkopavajo boj proti korupciji v Romuniji, ki velja za eno izmed najbolj skorumpiranih članic EU.
Protivladni protesti zaradi politike na področju boja proti korupciji so potekali tudi lani. Vlada na zahtevo protestnikov sicer ni odstopila, so pa množični protesti odnesli pravosodnega ministra Florina Iordacheja. Lani je politična kriza v državi izbruhnila zaradi spornega odloka o rahljanju protikorupcijskih zakonov, ki ga je vlada odpravila po več dneh množičnih protestov. V skladu z odlokom več korupcijskih dejanj ne bi več veljalo za kazniva, za zlorabo položaja pa je bila zagrožena zaporna kazen le, če bi škoda, ki bi pri tem nastala, znašala najmanj 44.000 evrov. Dragnea je bil obtožen zlorabe položaja, s katero naj bi nastala za pol manjša škoda.
