Kuštrin: Če bo oblast arogantna, bomo stavkali en teden

Ljubljana − Danes od 7. ure zjutraj poteka stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo končana jutri zjutraj. Stavko organizira zdravniški sindikat Fides, ki se mu pridružujejo tudi družinski zdravniki iz sindikata Praktik.Um. Zdravniki zahtevajo dvoje: sprejetje »modre knjige« z novimi normativi njihovega dela in višje plače (trikratnik povprečne plače v državi). Anketa Dela je pokazala, da jih prebivalci Slovenije pri prvi zahtevi v veliki večini (85 odstotkov) podpirajo, saj si želijo, da bi imeli zdravniki v ordinacijah več časa za paciente. Zdravniki so se danes zjutraj po jutranjih obhodih in predaji izmene udeležili sindikalnih sestankov. Preostali del dneva bodo preživeli na delovnih mestih, kjer pa bodo poskrbeli le za nujno pomoč obolelim. Redne preglede so preložili.

Za današnje delo ne bodo plačani

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ponovila, da je današnja stavka zdravnikov po državi legitimna, a da ni upravičena, saj vladna stran izpolnjuje dogovore, ki so jih sklenili z zdravniki. Stavka tako ne bo plačana. Prav tako ministrica ne prevzema odgovornosti za nevšečnosti, ki so jih zaradi stavke morda občutili bolniki.

Odgovornost za morebitne nevšečnosti bolnikov zaradi stavke zdravnikov je tako po mnenju Kolar Celarčeve na plečih zdravniškega sindikata Fides.

Tisti zdravniki, ki so danes stavkali, tako ne bodo plačani. Koprivnikar je opomnil, da to izhaja tudi iz zakonske določbe, ki pravi, da stavka ni plačana, če ni posledica kršitve kakšne kolektivne pogodbe ali katerega koli akta, ki ga vlada ne bi izpolnjevala.

Neznosne razmere na urgenci

Na stavkovnem zboru Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so se na odboru zmenili, da bodo poslali apel po čimprejšnji ureditvi urgence zaradi neznosnih razmer, ki tam vladajo. Urgenca je v tako slabem stanju, da, kot so opozorili danes, tam vladajo neživljenjske razmere. Na nevzdržne razmere na urgenci je opozorila tudi predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helena Mole. »Razmere na urgenci so nevzdržne, nezaslišano je, da se toliko časa nič ne premakne. Ministri se menjujejo kot po tekočem traku, na koncu pa naletimo na to, ki se z nami niti ne pogovarja. Stavka je zadnje opozorilo politiki, da sprejme reforme.«

»S težavo nabavljamo novo opremo, tudi osnovna sredstva. Imamo veliko prostorsko stisko na oddelku in probleme z zaposlovanjem mladih zdravnikov,« je dejal Roman Bošnjak s Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo.

Transplantacij s ponedeljkom ne bodo opravljali, če ne bodo plačani

Zaradi neplačil nekateri zdravniki na primer grozijo, da ne bodo več sodelovali pri transplantacijah. Kot je poudaril strokovni direktor UKC Sergej Hojker, so ga v sredo s tega oddelka obvestili, da s 1. junijem ne nameravajo več sodelovati pri tem programu, če ne bodo plačani.

Po besedah Zdravka Štora s Kirurške klinike KO za abdominalno kirurgijo je »sistem kaotičen in funkcionira le zaradi požrtvovalnosti zdravnikov. Te požrtvovalnosti pa sistem že dolgo več ne ceni.«

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je poudaril, da je modra knjižica, ki si jo s stavko med drugim prizadevajo uveljaviti, v prvi vrsti namenjena pacientom, v drugi šele zdravnikom, služi pa tudi za znižanje stroškov v zdravstvu. »Naše plače so sramotno nizke, zdravniki specialisti dobijo dve plači nekvalificiranega delavca. Na drugi strani pa so si profesorji v visokošolskem sistemu nagrabili milijone za svoje zasebne interese,« je dejal Kuštrin.

Bojan Popovič, ki pri Fidesu skrbi za pravne zadeve: »Variabilni del plače pada, zato zdravniki domov prinesemo zgolj osnovno plačo. Leta 2010 smo doživeli polovično zmanjšanje dodatkov za nočno in nedeljsko delo, porezali so nam dodatke za delovno uspešnost, prejemamo samo dodatek za povečan obseg dela. Tudi napredovanja so zamrznjena. Naša zahteva po povečanju plače ni takšna, da je država ne bi zdržala. Ta zahteva stane sto milijonov evrov, za zdravstvo pa porabimo tri milijarde evrov. Ta država si to vsekakor lahko privošči.«

Po besedah Andreja Možine, predsednika zdravniške zbornice, je stavka dolžnost, da se opozori slovensko javnost in politiko, da zaviha rokave in naredi nekaj konkretnega. »Razkorak med kakovostjo slovenske medicine in anarhaično organizacijo zdravstva je ogromen. Če je kaj v krizi, je to upravljanje slovenskega zdravstva.« Po njegovih besedah je primer zdravnika Radana, ki je osumljen sedmih ubojev, posledica slabega sistema, in ne zgolj ravnanj posameznega zdravnika.

Standardi in normativi so dobri za vse

Po Kuštrinovih besedah ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc laže, ko govori, da delovne skupine za ureditev razmer v zdravstvu delujejo. Glede standardov in normativov se predstavniki sindikata ne pogovarjajo z nikomer z ministrstva, je poudaril Kuštrin in dodal, da v preteklosti ni bilo prekinitev dela, ker so jih ministri poslušali.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred današnjo sejo vlade dejal, da ti pogovori potekajo, prav tako da potekajo pogovori glede plač. Po njegovih besedah je stavka zato neupravičena.

Pavel Poredoš, predsednik slovenskega zdravniškega društva: »Dejansko zahtevamo čimprejšnjo implementacijo standardov in normativov; to so merila, ki so kolikor toliko primerljiva z evropskimi standardi. Ne razumem, da se poleg ministrstva tega izogibajo tudi zdravstveni izvajalci (ZZZS). Standardi in normativi bi prinesli boljše delo, večjo varnost pacientov in večjo učinkovitost zdravnikov.«

Po njegovih besedah tudi v UKC nekateri delajo malo, nekateri celo nič. »Ko bodo obveljali standardi, pa bodo ugotovili, da nekateri delajo mnogo več, kot so plačani. Med 15 in 20 odstotki dela ni plačanega,« je še dejal Poredoš.

V UKC Maribor stavka dobra polovica zdravnikov

V mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) danes stavka od 280 do 290 zdravnikov, je dejal predsednik regijskega odbora Fides Maribor Boris Rižnar. To je sicer dobra polovica vseh zdravnikov v tukajšnjem UKC. Zdravniki pravljajo vse nujne posege in tudi vse nenujne pri pacientih, mlajših od 18 let in starejših od 65 let. Kot nujne obravnavajo še vse bolnike s karcinomom. Po Rižnarjevih besedah so apelirali na paciente, naj danes ne hodijo v ambulante, če ni nujno, kar so ti očitno upoštevali; gneče pred vrati ambulant je namreč dopoldne precej manj kot v običajnih dneh.

V mariborskem UKC je dopoldne potekal tudi zbor delavcev, ki se ga je udeležilo okrog 35 zdravnikov. Na zboru je bilo slišati opozorila, da primanjkuje kadrov, medtem ko je pacientov vedno več in so tudi čedalje zahtevnejši. Zdravniki, ki imajo pri delu težave tudi zaradi zastarelih aparatur, v takšnih stresnih razmerah odhajajo drugam, je opozoril Rižnar: »Precej kolegov specialistov je iz UKC odšlo v periferne bolnišnice,« je povedal in dodal, da bi pravzaprav moralo biti ravno nasprotno. Na ta problem je opozoril tudi pediater Martin Bigec s tukajšnje klinike za pediatrijo. »Ljudje odhajajo, pa ne zato, ker malo zaslužijo, ampak zato, ker se bojijo odgovornosti zaradi preobremenjenosti,« je dejal Bigec. Po njegovih besedah so pediatrično kliniko v zadnjem času zapustili trije pediatri, pri čemer gre za visokospecializirane kadre z doktorati. »Če tak kader odide, potem je velika praznina. Takšnega zdravnika lahko nadomestiš v desetih ali dvanajstih letih,« je povedal Bigec in dodal, da so posledično že morali ukiniti določene aktivnosti.

»Trdovratna vladna ekipa«

»Upravi se vedno zdi, da je nas preveč, nam pa se zdi, da je njih preveč,« pravi predstavnik Rižnar. Od današnje opozorilne stavke si obetajo, da bo »nasprotna stran bolj konstruktivno pripravljena pristopiti k pogovorom in pogajanjem in da bo končno pogledala v predlog zdravstvene reforme.« Pri tem je Rižnar poudaril, da tako »trdovratne vladne ekipe«, ki ima tako malo posluha za dialog, doslej še ni bilo.

Kljub stavki zdravnikov te nekateri pacienti, ki so danes prišli v mariborski UKC, niso občutili. »Čisto normalno poteka vse. Prav prijetno je, ker ni gneče,« nam je povedala pacientka, ki je prišla na manjši poseg. Kot je dejala, je kljub stavki niso prenaročili. Podobno je povedala tudi starejša gospa: »Na oddelku za splošno kirurgijo sem bila naročena ob 9. uri in sem bila obravnavana točno ob tej uri. Vse je v redu. Stavke ni čutiti,« je dejala.

»Naša stavka ni uperjena proti pacientom,« je poudaril Boris Rižnar. »Vsaka taka akcija v določeni meri prizadene paciente, čeprav zdravstvo, kakor mi vidimo, pravzaprav deluje kot ena kronična dolgotrajna stavka. Če že normalno sistem deluje, kot da delamo v stavki, potem ta napovedana stavka ni nekaj posebnega,« je dejal. Pri tem je napovedal, da bodo, če vlada oziroma ministrstvo tudi v prihodnje ne bosta imela posluha za dialog, primorani nadaljevati sindikalne aktivnosti. »Zna biti, da bo jesen zelo vroča.«

Stavka zdravnikov je v UKC Maribor »potekala brez večjih zapletov«, je popoldan sporočil direktor Gregor Pivec. Po njegovih besedah so pridobili poročila 33 oddelkov o delovanju v času stavke. Na vseh oddelkih je bilo na dan stavke naročenih 1449 bolnikov, od tega so realizirali kar 1487 pregledov. Večje število v primerjavi z naročenimi
pripisujejo urgentnim pregledom. Zaradi celodnevne stavke so na oddelkih prenaročili 80 bolnikov, ki bodo nov termin za obravnavo prejeli v roku dveh tednov, je sporočil Pivec.

ZD Celje: stavkajo vsi zdravniki

V Zdravstvenem domu Celje so danes stavkali prav vsi zdravniki, člani in nečlani sindikata, pa tudi koncesionarji. Kot je povedal predstavnik Fidesa v ZD Celje Marko Drešček, so poskrbeli, da bi pacienti čim manj čutili stavko, zato danes ni bil naročen nihče, delo pa ni bilo moteno v urgentni ambulanti in triažni ambulanti za akutno bolne: »Tam smo do 13. ure pregledali 13 oseb, le ena je bila v rumeni kategoriji nujnosti, vse ostale težave pa niso bile nujne.«

Zdravniki v zdravstveni postaji Vojnik, ki sodi pod ZD Celje, niso stavkali, v štorski zdravstveni postaji pa so se stavki pridružili. Zdravniki ZD Celje so se skupaj s kolegi iz Splošne bolnišnice Celje udeležili zbora, na katerem so razpravljali o reformi zdravstvenega sistema in o problematiki celjske regije na področju zdravstva.

Drešček je dejal, da v ZD Celje, tako kot drugod po Sloveniji, najbolj občutijo dvig števila vpisanih pacientov na posameznega zdravnika: »V Celju ima zdravnik v povprečju več kot 1.900 do 2.000 pacientov. Družinski zdravniki predlagajo normativ 1.200 pacientov na zdravnika oziroma 1.500 pacientov na zdravnika v prehodnem obdobju. To pomeni, da v Celju potrebujemo 20 odstotkov več zdravnikov.«

»To ni konec«

Splošna bolnišnica Celje danes ni bila polna običajnega vrveža, prazno pa tudi ni bilo. Zaradi zakonskih omejitev je stavki prisostvovala tretjina zdravnikov, vendar so se, kot je pojasnila predsednica Fidesa v SB Celje, tudi članica glavnega odbora Fidesa, Mateja Grat, na delu izmenjevali. Manjši delež bolnikov so prenaročili na posege, do 12. junija bodo vsi prišli na vrsto.

Tudi v SB Celje imajo največ težav s pomanjkanjem kadra, že zdaj je po izračunih zaradi izgorelosti ves čas odstotnega okoli 20 odstotkov osebja. »Če še nekdo dodatno zboli, pade dodatno breme na tiste, ki so še v službi. Tako da tudi ti bodo slej ko prej izgoreli. Politika pa nam vsako leto nalaga večje breme na posameznika,« je pojasnila Gratova.

V celjski bolnišnici imajo največ težav s pomanjkanjem kadra po mnenju Gratove na področju interne medicine. Po njenem je ključna težava, ker je optimalno število zdravnikov, kot ga predstavlja politika, daleč od realnega, kar bi nujno potrebovali: »To, kar mislijo, da je optimum, pa še ta ni zapolnjen, je komaj 70 odstotkov tistega, kar bi moralo biti.« Poudarila je, da morajo pod pritiskom politike v SB Celje še naprej zniževati število zaposlenih za en odstotek na letni ravni, dejstvu, da bodo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana lahko dobili nekaj kadra, pa pripisuje trenutnemu stanju: »To, kar se dogaja v kliničnem centru, se dogaja izključno zaradi afer, ki so nastopile zaradi hude preobremenjenosti in že predstavljenega deficita kadrov. Tudi tam so sedaj, ko je že prepozno, ugotovili, da za začetek manjka 30 odstotkov kadra.«

Pričakuje, da bo stavka, čeprav so precej omejeni, uspela: »Seveda bo uspela, ker bomo pritisk stopnjevali. To ni konec.«

Jesenice: »Večina dela se opravi«

»Večina dela se opravi«, je dejal predstavnik stavkovnega odbora Fides v splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) dr. Andrej Rupel. Številne paciente so zaradi napovedane stavke prenaročili, za naročene kot tudi za nujne primere pa so poskrbeli. »Da bi sedeli, si ne moremo privoščiti«, je dodal zdravnik. Kljub siceršnjemu kadrovskemu primanjkljaju v bolnišnici in kljub temu, da so že časi strokovnih izobraževanj zdravnikov in dopustov med stavko opravljajo »minimum delovnega procesa«. Ana Marija Korošec z Jesenic je v bolnišnico prišla na pregled, saj je bila naročena. Povedala je, da roka za obisk zdravnika niso prestavili in je ostala naročena, obravnava pa je bila povsem običajna. Njen mož Anton je dejal, da je že pozabil na stavko zdravnikov in dodal, da med obiskom v bolnišnici sploh ni opazil, da poteka stavka. Tudi Srečko Lukman iz Kranja je ostal naročen na pregled na dan stavke in je bil, kot je dejal, povsem normalno sprejet in obravnavan. Sicer pa bodo prihodnji teden v jeseniški bolnišnici uradno odprli prvo pridobitev po začetku gradnje nove urgence. Endoskopsko dejavnost so zaradi gradnje urgence že preselili v nove in večje prostore s skupaj 142 kvadratnih metrov površin. Opremo se prenesli iz prejšnjih prostorov, novo pa je pohištvo, je povedala Sandra Jerebic iz SBJ.

Na Koroškem večinoma delali kot običajno

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so zaradi današnje stavke prenaročili 74 pacientov, ki pa bodo za predvidene posege ali ambulantne preglede po zagotavljanju vodstva bolnišnice na voljo v najkrajšem možnem času, približno v dveh tednih. Največ odpovedanih pregledov je bilo v ambulanti za bolezni dojk ter ginekološki in travmatološki ambulanti. Paciente, mlajše od 18 in starejše od 65 let so sprejemali nemoteno, prav tako je kot običajno potekalo delo na oddelkih za pediatrijo in urologijo, na urgenci in za paciente s sumom rakavega obolenja. V zdravstvenih domovih po Koroški so delali kot običajno. Direktorica ZD Radlje ob Dravi Lidija Golob je povedala, da s stavkovnimi zahtevami sicer soglašajo, a si v manjših zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, ki jih nenehno pesti pomanjkanje zdravnikov, ne morejo privoščiti, da ne bi delali. »Če danes ne bomo
delali kot običajno, se nam bo za jutri nabralo toliko več pacientov, da jih ne bomo mogli vseh oskrbeti v enem dnevu,« pojasnjuje Golobova. V Radljah imajo sicer tri zdravnike, od katerih dva že izpolnjujeta pogoje za upokojitev, a še delata, ter dva specializanta in eno zdravnico s strokovnim izpitom brez specializacije. »Potrebovali bi vsaj pet zdravnikov ter še dodatne za delo v ekipi nujne medicinske pomoči,« pravi Golobova.

Tudi v Dravogradu so po besedah direktorja Ervina Pečnika kljub stavki sprejeli vse paciente, ki so prišli v ambulanto, vendar jih je bilo občutno manj kot običajno. Prenaročali jih niso, saj jih tudi sicer ne naročajo, tako da nezadovoljstva med čakajočimi pacienti ni bilo. V ZD Ravne na Koroškem že odkar je bila stavka napovedana za 28. maj, za ta dan niso naročali pacientov, obravnavali so le starejše, otroke in nujne primere. »Prišli so res le tisti, ki so bili nujni, približno za polovico manj kot na običajen dan. Pravzaprav danes tudi pacienti stavkajo za nas, zelo so razumevajoči,« je dejala dr. Zdenka Koželj Rekanović iz ZD Ravne. »Morda tudi zato, ker v Mežiški dolini vidijo, da res delamo - začnemo točno, delamo tudi med malico ter po koncu delovnega časa. V štirih zdravstvenih postajah imamo šest ljudi, to v nobenem primeru ne gre skozi samo v rednem delovnem času.«

V stavko tudi sindikat zdravstva in socialnega skrbstva

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ministrstvo za zdravje opozarja, da bodo tudi drugi sindikati v zdravstvu in socialnem skrbstvu sledili zgledu zdravnikov, ki danes stavkajo, piše STA. Podobno kot zdravniki zahtevajo uveljavitev kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstvu ter odpravo anomalije v plačah.

V sindikatu izražajo zaskrbljenost ob razpravah glede reorganizacije nujne medicinske pomoči in ob dogajanju v posameznih zdravstvenih zavodih. »Kadrovska podhranjenosti na vseh področjih v zdravstvu in sociali, prepoved zaposlovanja, obremenjenost in izgorelost zaposlenih..., vse to lahko vodi zgolj v padec kakovosti in varnosti opravljenih storitev in ravno temu smo danes priča. Večletna opozorila, ki smo jih sindikati in ostala stroka, naslavljali na najodgovornejše v državi, niso bila upoštevana,« piše predsednik sindikata Aleksander Jus.

Opozarja, da so zaposlenih izjemno nezadovoljni, ker anomalije plačnega sistema javnih uslužbencev še vedno niso bile odpravljene. Jus poudarja, da mora resorno ministrstvo aktivneje pristopiti, tudi preko socialnega dialoga, k reševanju težav, ki so se v zdravstvu kopičile leta.

Vlado in ministrstvo za zdravje pozivajo, da »nemudoma pristopijo k realizaciji stavkovnih zahtev v zvezi z vzpostavitvijo kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstvu ter da se končno že prične z obljubljeno odpravo anomalij plačnega sistema, zlasti uredi plačni položaj zaposlenih na delovnih mestih v skupini J. V nasprotnem je stavka s strani zdravnikov in zobozdravnikov zgolj začetek aktivnosti ostalih sindikatov, ki delujemo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva,« po pisanju STA dodaja Jus.