NOVO MESTO – Ko so se pred dnevi člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki odpravili k jami pri Bosanski bajti na Gorjance, le kak kilometer ali dva od slovensko-hrvaške meje, da bi trenirali plezanje z vrvno tehniko, jih je pozdravil neznosen smrad. Tu so pred leti na plan že potegnili ustreljenega psa, a prizor, ki jih je čakal tokrat, jim je vzel sapo. Dobesedno.
Z vrha je vidna le luknja, ki je vhod v brezno in široka le toliko, da lahko človek zleze noter. »Vidiš le prvih sedem metrov, potem je polica, od tam naprej pa je globoka jama, gre za kakšnih 100 metrov. A s tem se brezno zagotovo ne zaključi, saj nam je znano, da je v Gorjancih povezan jamski sistem. V bližini, na hrvaški strani, je namreč Pogana jama, za katero smo z obarvano tekočino že dokazali, da je povezana s Kostanjeviško jamo,« je dejal Brane Čuk, jamar in skrbnik Kostanjeviške jame.
»Ko sem zagledal čudne vreče, mi je bilo takoj sumljivo. Kako je smrdelo po razkrajajočem mesu! V breznu je bilo polno živalskih odpadkov, na njih pa na kilograme črvov. Po grobem pregledu gre za večje število klavnih odpadkov, predvsem divjih prašičev, večinoma so v vrečah od umetnih gnojil, so tudi nepredušno zaprti. Nekaj vreč nismo niti pregledali zaradi neznosnega smradu. Našli smo tudi več lobanj in kož, nekaj odpadkov je še precej svežih, tako smo nedvomno ugotovili, da gre za divje prašiče,« je še dodal Čuk in opozoril na nedopustnost takšnega početja, saj je brezno v neposredni bližini podzemnega vodotoka Studene, torej pitne vode. Čuk ne more mimo Banove jame ob cesti med Kostanjevico in Oštrcem. Ob veliki kraški vrtači je tudi brezno, vanj pa ljudje že desetletja odlagajo smeti. »V njem najdeš vse, od trupel živali, gradbenega materiala, akumulatorjev, gum, sodov za gorivo, avtomobilskih školjk do gospodinjskih aparatov,« našteva Čuk.
Na delu krivolovci?
»Vsekakor sta Banova jama in novo odlagališče kadavrov poleg Ekosistemov v Zalogu trenutno največji ekološki problem na Dolenjskem. To je kraški svet in glede na to, da sta obe jami višje ležeči, voda odpadke in strupene snovi izpira v notranjost, torej tudi v vodo, ki jo pijemo,« opozarja Jože Povšič, strokovni in izvršni direktor Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto.
Včeraj so se na občini Kostanjevica na Krki sestali predstavniki občine, Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, Kostaka Krško in Lovske družine Kostanjevica na Krki. Sklenili so, da bo občina takoj podala prijavo pristojnim inšpekcijskim službam in o zadevi obvestila lastnika zemljišča, to je novomeška škofija, ter policijo. »Seveda se bomo čim prej lotili sanacije, najpomembneje pa je, da odkrijemo povzročitelja, da v prihodnje ne bo podobnih dogodkov,« je odločen župan občine Ladko Petretič. Za ugotovitev stanja in sanacijo je zainteresirana tudi Lovska družina Kostanjevica na Krki. »Še posebeno če so na delu krivolovci, čeprav o tem početju do zdaj nismo imeli informacij,« pojasnjuje Aleš Kegljevič, starešina domače lovske družine.
Postavlja se vprašanje, ali je možna okužba pitne vode. »To brezno leži približno štiri kilometre zračne linije od vodnega vira Jama, tako da nima neposredne povezave z zajetjem, ni pa možno izključiti, da obstajajo posredne povezave, zato bi bil v primeru daljših obilnejših padavin možen vpliv na kakovost pitne vode. Služba za nadzor kakovosti pitne vode v družbi Kostak redno vzorči vodo na celotnem vodovodnem omrežju občine Kostanjevica na Krki, smo pa takoj po prejetem obvestilu jamarskega kluba, torej 8. avgusta, vzorčili vodo na zajetju Jama. Vzorec je pokazal, da je voda zdravstveno ustrezna,« je poudarila Špela Arh Marinčič, vodja vodovoda in kanalizacije v družbi Kostak, in dodala, da so o najdbi v breznu že obvestili tudi novomeško enoto Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in naročili še dodatno vzorčenje, ki naj bi bilo izvedeno včeraj. Bodo pa omenjeni vodni vir Jama tudi v prihodnje poostreno nadzorovali, v primeru neustreznih vzorcev pa bodo takoj ukrepali in omejili uporabo vode iz tega vira, občanom pa zagotovili vodo iz drugih vodnih virov.
