Po smrti Chucka Berryja so žalostni dnevi za rock'n'roll

Zvočni zapis Chucka Berryja, pred dnevi preminulega kitarista, skladatelja, pevca, izvajalca in za mnoge poosebitve rock'n'rolla, glasbe, ki je temeljito spremenila svet, je segel najdlje. Njegova skladba Johnny B. Goode, ki je dolga dve minuti in tri sekunde, je namreč zapisana na zlati plošči vesoljskega plovila Voyager, ki se je leta 1977 usmeril proti­ zvezdi Gliese 445, mimo katere bo plul čez 1,6 svetlobnega leta.

Chuck Berry ni bil vpliven le med glasbeniki, ampak je spremenil svet veliko bolj, kot se je tega zavedal. S kitaro je izrinil saksofon kot osrednji inštrument v rock'n'roll zasedbi in glasbi. Zbrali smo nekaj izjav o njegovem pomenu in vplivu pri nas in po svetu. Eno prvih je napisal nekdanji predsednik ZDA, tudi saksofonist, Bill Clinton. »Chuck je igral na obeh mojih inav­guracijah v Beli hiši in ob 25. obletnici moje diplome na univerzi Georgetown. Nikoli ni upočasnil, zato je njegova legenda zrasla vsakič, ko je stopil na oder. Njegovo življenje je bilo zaklad in triumf in nikoli ne bo pozabljen. Sočustvujemo z njegovo družino in vsemi, ki so ga imeli radi.«

Pevec Rolling Stonesov Mick Jag­ger je ob njegovi smrti dejal, da bi se mu rad zahvalil za vso inspirativno glasbo, kitarist Stonesov Keith Richards, da »je ugasnila ena od mojih največjih in namočnejših luči«, Paul McCartney pa je zapisal, da je bil »eden največjih ameriških poetov«.

Shakespeare rock'n'rolla

Številni svetovno znani glasbeniki so te dni zapolnili socialna omrežja in medije z izjavami o tem velikanu rock 'n' rolla. Bob Dylan je dejal, da je bil Shakespeare rock'n'rolla, Bruce Springsteen, da je bil Chuck Berry največji rockovski praktik, kitarist in najbolj iskren avtor rock'n'rolla. AC/DC so na twitterju zapisali, da je »Chuck Berry rock'n'roll. To je žalosten dan za rock'n'roll, vendar bo njegova glasba živela večno. Naj živi rock'n'roll!«

Povprašali smo tudi domače glasbene poznavalce in glasbenike. Glasbeni urednik na Radiu Slovenija Jane Weber meni, da je Chuck Berry zelo pomemben člen v zgodovini ameriške popularne glasbe. »Mogoče je v vsem tem pompu, ki smo mu priča ob njegovi smrti, treba opozoriti, da je v svojem prepoznavnem in vplivnem kitarskem slogu združil prvine, ki so jih na eni strani snemali Afroameričani, na drugi pa jih preigravali svetlopolti muzikanti. Manj znano je, da je bil Berry velik oboževalec ključnega pevca zgodnjega countryja Jimmieja­ Rodgersa. Drznil bi si reči, da je Berry na najlepši način povezal country in blues. Podoba svetovne popularne glasbe bi bila brez njega in njegovih drznih korakov dolgočasna. Pri vsem tem največ šteje dejstvo, da je ustvarjal spontano in imel globoke glasbene korenine.«

Kantavtor in poznavalec zgodovine popularne glasbe Tomaž Domicelj pravi, da je bil Berry prvi pravi pionir popularnega rock'n'rolla. »Ni bil kralj, temveč prefinjen stilist. Tudi vizualno. Preproste kitarske fraze, pobrane iz grobega bluesa in boogieja, je zvito uporabil za podlago gladko tekočim in domiselnim besedilom, ki so v popolnosti zasvojila dušo in telo najprej ameriških najstnikov in najstnic, nato pa prek Velike Britanije še Evropo in ves svet.«

Po mnenju skladatelja in pevca Zorana Predina je bil zaradi pesmi Johnny B. Goode oče rock'n'rolla. »Skladba ima namreč vse, kar krasi­ osnovno definicijo tega žanra. Udaren ritem in refren, ki gre takoj v uho, zato ni čudno, da jo je toliko rockerjev uvrstilo v svoj repertoar.« Vlado Poredoš, pevec in skladatelj zasedbe Orlek, je bil slikovit: »To, kar pomeni Bill Gates v računalništvu kot začetnik operacijskih sistemov in PC-jev, pomeni za rock'n'roll on. Nekje sem prebral, da je v vsakem rockovskem kitaristu zapisan DNK Chucka Berryja. To drži kot ­pribito.«

Avsenik rock'n'rolla!

Sašo Benko iz zasedbe Werefox je opisal Berryja kot inovatorja, ki je izumil rock'n'roll – in s tem odprl novo poglavje v moderni zgodovini, »brez katerega električna kitara najbrž ne bi imela takega prostora v naši kolekciji glasbenih plošč«. Zvone Kukec iz skupine Elektrika je bil neposreden: »Berry je Avsenik rock'n'rolla!«

Uroš Grahek iz zasedbe Red Five Point Star je povezal Berryja s punkom. »Poklona si ne zasluži le od McCartneyja, Richardsa in podobnih velikih imen, ki so si 'sposojali' in tako ali drugače obračali njegove rife, poklon si zasluži tudi od punkovske scene, ki ji je bil v navdih – hote ali nehote. Chuck nikoli ni bil na mojem repertoarju predvajalnikov glasbe, pa vendar ga lahko prepoznam v marsikateri pesmi, ki je del repertoarja naše zasedbe.«

Robert Pikl iz zasedbe Manouche meni, da ni kitarista, ki ne bi v določenem obdobju dozorevanja prelistal vsaj dela njegove zapuščine. Za Vlada Kreslina pa je, poleg usodnih kitarskih rifov in fint, ki so ga začarali že v šestdesetih letih, Chuck Berry pomenil nekaj osebnega. »Še prejšnjo soboto, ko sem na koncertu v Lendavi občudoval svojega 89-letnega očeta s kitaro, sem pomislil, pa saj tudi Berry še igra, ta dva bosta še dolgo. Zdaj tega, žal, ne morem več reči.«

Za kantavtorja Gala Gjurina Berry ostaja eden izmed glasbenikov, ki so bili sposobni poleg kitare ponuditi nove, sveže spoje inštrumentarija, netipičnega za rock'n'roll (skladba C'est la vie). »Predvsem pa vedno pozabljamo na njegov odlični pevski 'laid back' stil.«