Turčija navila obrestno mero v nebo
Turško gospodarstvo se nevarno pregreva
Odpri galerijo
Turčija Foto Reuters
Turška centralna banka je ključno obrestno mero včeraj dvignila za 625 osnovnih točk na 24 odstotkov. Po objavi centralne banke se je turška lira, ki je v zadnjem mesecu v primerjavi z dolarjem izgubila četrtino vrednosti, dvignila za približno tri odstotke. Gre sicer za prvi dvig ključne obrestne mere po juniju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Centralna banka je na težko pričakovani seji posegla po ukrepih za zajezitev padanja vrednosti valute, ki se ceni od uvedbe ameriških sankcij.
Po zasedanju so v centralni banki zapisali, da so se odločili za zaostritev denarne politike, da bi zagotovili stabilnost cen. Dvig obrestne mere so analitiki pričakovali, saj je stopnja inflacije dosegla že skoraj 18 odstotkov. »Centralna banka bo še naprej uporabljala vse razpoložljive instrumenta za zagotavljanje cenovne stabilnosti,«ğ so pojasnili v centralni banki.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki nasprotuje visokim obrestnim meram, je že dopoldne kritiziral centralno banko, ki je po njegovem mnenju dobro predvidela gibanje inflacije. Pozval je k znižanju obrestnih mer.
Upad tečaja turške lire se je začel, ko je Turčija rekla, da ne bo izpustila ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. ZDA so najprej uvedle sankcije proti turškim politikom, sledili so protiukrepi Turčije, nato so ZDA uvedle carine na turško jeklo in aluminij. Turčiji je delno uspelo stabilizirati situacijo, ko so jim na pomoč priskočile arabske države z investicijami v kapital turških bank. Ekonomsko vojno med ZDA in Turčijo so občutile tudi evropske banke, saj so delno izpostavljene do turških podjetij.
Centralna banka je na težko pričakovani seji posegla po ukrepih za zajezitev padanja vrednosti valute, ki se ceni od uvedbe ameriških sankcij.
Po zasedanju so v centralni banki zapisali, da so se odločili za zaostritev denarne politike, da bi zagotovili stabilnost cen. Dvig obrestne mere so analitiki pričakovali, saj je stopnja inflacije dosegla že skoraj 18 odstotkov. »Centralna banka bo še naprej uporabljala vse razpoložljive instrumenta za zagotavljanje cenovne stabilnosti,«ğ so pojasnili v centralni banki.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki nasprotuje visokim obrestnim meram, je že dopoldne kritiziral centralno banko, ki je po njegovem mnenju dobro predvidela gibanje inflacije. Pozval je k znižanju obrestnih mer.
Turčija v ekonomski vojni z ZDA
Upad tečaja turške lire se je začel, ko je Turčija rekla, da ne bo izpustila ameriškega pastorja Andrewa Brunsona. ZDA so najprej uvedle sankcije proti turškim politikom, sledili so protiukrepi Turčije, nato so ZDA uvedle carine na turško jeklo in aluminij. Turčiji je delno uspelo stabilizirati situacijo, ko so jim na pomoč priskočile arabske države z investicijami v kapital turških bank. Ekonomsko vojno med ZDA in Turčijo so občutile tudi evropske banke, saj so delno izpostavljene do turških podjetij.
