Marek Hamšik ni več edini

Poleti je bil osrednja tarča bogatejših kupcev Hrvat Ivan Perišić (Manchester United), pozimi sta v ospredju Argentinec Mauro Icardi (Real Madrid) in Slovak Milan Škriniar (Manchester City). Še posebno zadnjemu sta v pol leta zrasla cena in ugled. Milanski Inter ima sladke skrbi, počasi, a vztrajno se vrača med velike, obenem pa ima dragocene igralce, ki lahko čez noč napolnijo blagajno. Navijači seveda zahtevajo zmage in lovorike.

Je zanimanje za trojico nogometašev Interja dobro ali slabo znamenje za zadnjega italijanskega evropskega klubskega prvaka (2010)? Interjevi navijači po letih krize zatrjujejo, da je napočil trenutek za nov vzpon. »Končno imamo izjemno trojico, Ivana, Maura in Milana,« je bil izostren okus črno-modrih privržencev v večjem delu jeseni, ko je Inter bil bitko za vrh. Hrvata je selitev na otok ustavila varovalna visoka odškodnina, Argentinca in najboljšega strelca so v klubu že ustoličili za osrednjega moža in simbola moštva, ki se vrača med velike, Slovak pa je s komaj 22 leti eno od najprijetnejših presenečenj sezone. Na seznamu največjih zvezdnikov »calcia« se je pridružil rojaku Mareku Hamšiku. Napolijev kapetan in tudi njegov najboljši strelec v zgodovini bo še najmanj sezono ali dve nedotakljiv. Med slovaškimi navijači je že potisnil v ozadje veterana Martina Škrtela. Ko ga primerjajo z nekdanjim zvezdnikom Liverpoola, zdaj pa Fenerbahčeja, pravijo, da je Škriniar veliko bolj prefinjen različica štoperja. S Hamšikom ima nekaj skupnega. Prihaja iz okrožja Banske Bystrice. Škriniar resda prihaja iz manjšega mesteca Žiar nad Hronom.

Interjev štoper že mora imeti nekaj odlik, da je navdušil tudi zelo zahtevnega misleca in inovatorja med trenerji Pepa Guardiolo, ki je stopil v ospredje snubcev in Slovaka podčrtal kot naslednjega kapitalca v obrambi vodilnega moštva angleškega prvenstva.

Škriniarjev preboj v kategorijo najboljši branilcev v Italiji, kar je za državo vzgojiteljico najboljših branilcev na svetu presežen dosežek, je prav gotovo že velika zgodba o uspehu. V sezoni in pol je postal prepoznan in nenadomestljiv štoper, ki si je zaradi stanovitne igre in zanesljivosti prislužil vzdevek po znamki baterij Duracell. V tej sezoni je igral na vseh dvajsetih ligaških tekmah, in to od prve ter do zadnje sekunde – minulo sezono je zbral 35 ligaških tekem. Zadnja tekma, ki je ni igral od prve minute, sega v september leta 2016, ko je bil še svež član Sampdorie. Za pičel milijon evrov je slovaškega reprezentanta pripeljal v Italijo genovski klub, prodal pa za 23 milijonov evrov. Tudi Inter, če bi se ga odrekel, bi debelo zaslužil. Njegova minimalna vrednost na trgu je 30 milijonov evrov, še za kakšnih deset ali dvajset milijonov evrov jo zvišuje zanimanje angleških klubov s Cityjem na čelu. Tudi Barcelona si ga je jeseni že podrobno ogledovala.

»Ne, ne razmišljam o odhodu in prav nič me ne vznemirjajo govorice o odhodu v Anglijo. Tukaj sem šele kratek čas in razmišljam samo o tem, kako bom treniral in igral. Želim, da se z Interjem uvrstimo v ligo prvakov,« je prizemljen tudi eden od najbolje ocenjenih branilcev v serie A.

V Milanu je že osvojil navijače in trenerja Luciana Spallettija, ki 187 centimetrov visokemu branilcu neizmerno zaupa. »Je izjemno zahteven, toda odličen trener,« je polaskal šefu. V tehničnem direktorju Interja Walterju Sabatiniju ima svojega strica. Ampak celotni štab Interja je navdušen nad njegovim razvojem.

»Za mene je šele pri 70 odstotkih tistega, kar zmore in zna. Telesno je izjemno močen in je spreten z žogo. Še posebno ima izostreno oko za igro, vedno ve, kam podati in kam se postaviti. Videli boste, koliko moštev se bo potegovalo zanj,« je lanskega oktobra zanimanje drugih prerokoval Spalletti. Slovakov trener pri Sampdorii Marco Giampaolo je bil še bolj natančen. »Ima programiran zmagovalni značaj. Če si tako močen, kot je on, lahko igraš kjerkoli. To je pokazal v našem moštvu.«