Komisja DZ za preiskovo bančnih zlorab naletela na težave pri dokumentaciji NLB

Predsednik preiskovalne komisije Anže Logar: »Ko se pojavi ime NLB, se preiskovalna dejanja ustavijo in smo priča pravnemu zidu.«

Objavljeno
09. oktober 2015 17.21
mestni svet
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema in poslanec SDS Anže Logar je javnost danes seznanil o postopku zbiranja gradiva preiskovalne komisije in opozoril na nenavadno postopanje ljubljanske okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener v zvezi z zahtevo za zaseg dokumentacije NLB, Factor banke in Abanke.

Logar je izpostavil, da je preiskovalna komisija naslovila zahtevo za zaseg bančne dokumentacije na okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Ljubljani. Pri tem sta dve sodišči v roku in pravočasno ter z obrazložitvijo odredili zaseg dokumentacije, tako kot je v zahtevala preiskovalna komisija, zahtevi preiskovalne komisije pa ni sledilo okrožno sodišče v Ljubljani.

Brez tažav v Celju in Mariboru

Ob tem je Logar dejal ,da je sodišči v Celju v obrazložitvi odredbe za zaseg bančne dokumentacije zapisalo, »da bo zahtevana dokumentacija podlaga za delo preiskovalne komisije, da bo z njo mogoče ugotoviti celotne zneske kreditov in bančnih operacij in ali je banka spoštovala veljavne zakone, prav tako pa se bo razjasnila posojilna politika ter osebe, odgovorne za tovrstno delovanje.« Po besedah Logarja je tudi sodišče v Mariboru odločilo podobno, saj je navedlo, da so zahtevani podatki nujno potrebni za kvalitetno izvedbo ter realizacijo naloge, ki jo je odredil Državni zbor in da je pri izvajanju dokazov brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma nemogče opraviti korektno strokovno, celovito preiskavo, skladno s predmetom in mandatom parlamentarne preiskave in v omejenem obsegu.

»Eno sodišče pa roka za oddajo dokumentacije ni upoštevalo oziroma ga je prekoračilo za sedem krat in prepozno posredovalo svojo odločitev, ki pa je, da je bila naša podrobno obrazložena zahteva preveč splošna in nekonkretizirana, prav tako naj bi bilo preveč posplošeno, da bi sodišče lahko presojalo, ali je prisilni ukrep skladen z zakonom ipd.«, je odločitev okrajnega sodišča v Ljubljani povzel Logar. Ob tem je opozoril, da sta »na identičen predlog z identično obrazložitvijo dve sodišči pritrdili preiskovalni komisiji, okrožno sodišče v Ljubljani pa ne.«

Drago Kos lahko, komisija ne

Po mnenju Logarja se ob tem odpira kar nekaj absurdov, in sicer, da je eno sodišče odločilo drugače kot ostali dve in da preiskovalna komisija razpolaga z gradivom Banke Celje, z dokumentacijo NLB pa ne. Poleg tega, pa se Logars prašuje, kako lahko Drago Kos brska po kreditnih mapah NLB, parlamentarna preiskava z ustavno določenimi pooblastili in mandatom Državnega zbora brez glasu proti pa ne more.

Logar je ob tem dejal, da se je preiskovalna komisija že pred časom odločila, da bo pri zbiranju gradiva tokrat obstajala ničelna toleranca do izmikanj in zavlačevanj in da »bomo šli do konca.« Po mnenju predsednika preiskovalne komisije se očitno ne more mimo tega, da »ko se v zadevani temi pojavi ime NLB, se preiskovalna dejanja ustavijo in smo priča pravnemu zidu, preko katerega preiskovalna komisija z obstoječo zakonodajo ne more.«