Konec lanskega septembra je evropski parlament države članice pozval, naj sprožijo postopek po 7. členu pogodbe o Evropski uniji proti Madžarski zaradi resnih kršitev vladavine prava. Skoraj leto dni po tem pozivu se je v svetu za splošne zadeve ta postopek danes tudi dejansko začel. Po oceni dr. Janje Hojnik, strokovnjakinje za evropsko pravo s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, je do takšnega zamika verjetno prišlo zaradi želje, da imata obe strani dovolj časa za pripravo svojih argumentov. »Glede na to, kako potekajo drugi postopki pred sodišči, se to obdobje ne zdi dolgo,« meni Hojnikova. Po politični plati je bil ta čas potreben, da so se države preštele, da bi se torej videlo, ali obstaja potrebna večina držav za obsodbo Madžarske oziroma koliko držav se z obtožbami ne strinja.
Veliko vprašanj in odgovorov
»Prišli smo branit Madžarsko. Od držav članic pričakujem, da se bodo izogibale dvojnim standardom,« je ob prihodu na zasedanje sveta za splošne zadeve dejala Judit Varga, pravosodna ministrica Madžarske. Ministrica je sicer ocenila, da so na »evropski sramotilni steber« postavljeni zgolj zato, ker so nasprotovali množičnim migracijam v Evropo. »Ne gre za lov na čarovnice,« je po večurni razpravi dejala Tytti Tuppurainen, ministrica za evropske zadeve Finske, trenutno predsedujoče države svetu EU. Tudi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki se v komisiji von der Leynove ne bo več ukvarjal z dosjejem vladavine prava, je menil, da bo naslednja komisija enako močno zastopala vladavino prava, kot jo je Junckerjeva.
Ministrica Vargova je sicer s seboj prinesla 158 strani dolg zagovor, v katerem je madžarska vlada po posameznih poglavjih zavrnila vse obtožbe očitanih kršitev vladavine prava – od reforme pravosodja, vdorov v zasebnost, krnitve medijske in akademske svobode do kršenja pravic manjšinam in beguncem. Po oceni uradne Budimpešte noben očitek ne dokazuje, da obstaja resna grožnja vladavini prava v državi. Prav to so na zaslišanju madžarske ministrice poskušali ugotoviti ministri za evropske zadeve in drugi diplomatski predstavniki držav članic na Madžarskem.
Podrobnosti s tega prvega zaslišanja niso pojasnjevali ne v finskem predsedstvu svetu EU ne v evropski komisiji, saj je bilo zaslišanje zaupne narave. »Države članice so postavljale veliko vprašanj, Madžarska pa je ponudila veliko odgovorov,« je vsebino srečanja strnil prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Ministrica Vargova je pozneje ocenila, da se je na zasedanju ministrov zgodil napad »migraciji naklonjenih sil, polno pa je bilo tudi laži liberalne elite«.
Predlog za pričanja mednarodnih organizacij
Dokončne sodbe o dogajanju na Madžarskem svet ministrov danes ni sprejel. V prihodnjih tednih se bodo odločili, kako nadaljevati postopek, je pojasnila Tytti Tuppurainen. Prvemu zaslišanju bi lahko sledilo novo. Timmermans je denimo predlagal tudi pričanje predstavnikov mednarodnih organizacij, ki so se ukvarjali s kršitvami človekovih pravic na Madžarskem.
Po zapletenem postopku bi v skrajnem primeru dosje lahko pristal pri evropskih voditeljih, ki bi morali soglasno (brez države, ki je v postopku) odločiti o sankcijah proti Madžarski. V danih političnih okoliščinah – Poljska je večkrat uradno napovedala, da bo zaveznico iz višegrajske četverice podprla – je to nemogoče doseči. Podobno podporo je Madžarska ponudila Poljski, ko je bila ta osumljena kršitev vladavine prava po 7. členu pogodbe o EU.
»V svetu vedo, da se ob takšnih vprašanjih ne da izolirati partnerstev med državami,« pravi Hojnikova. Zato tudi dvomi, da bo dosje kdaj prispel do evropskega sveta. Opozarja še, da državam članicam ni v interesu, da bi se uporaba 7. člena pogodbe o EU, ki je bil zasnovan po negativnih izkušnjah z Jörgom Haiderjem v avstrijski vladi, začela kar na široko uporabljati.
Madžarska si sicer želi hitrega konca, a Timmermans svari, da bo Evropa ostala enotna, če bodo vse vrednote – med njimi tudi vladavino prava – spoštovale vse države članice.
