Tiskane izdaje
Fantički na vhodu upajoče gledajo, kako se zapornica spušča. Pridobljeni podpis je nagrada za dolgotrajno čakanje pred vrati. Zvoka avtomobila se ne sliši več. Blag vetrc raznaša suho zemljo, ki se razprostira kilometre naokoli. Približujejo se drugi avtomobili, vsi po vrsti audiji. Svetovni prvaki morajo priti na treninge v sponzorskih vozilih, ki jim jih je minuli teden dal nemški proizvajalec.
Od doma krenejo zgodaj. Zaprta urbanistična naselja La Moraleja na severu in Puerta de Hierro na zahodu, kjer živijo, so oddaljena vse skupaj deset minut vožnje. Kljub tamkajšnjim vilam pa je pravo domovanje igralcev Real Madrida v Valdebebasu, nekoč neuglednem predmestju Madrida poleg letališča.
Ronaldo, 32-letni napadalec, parkira avtomobil na mestu s številko 7. Vsak igralec ima svoje mesto označeno s številko dresa. Ob parkirišču je tudi rezidenca, kjer igralci spijo pred pomembnimi tekmami. A Ronaldo gre takoj v slačilnico. Tam je igrišče »Alfredo Di Stéfano«, mali štadion z modrimi tribunami. Ime je dobilo po nekdanjem napadalcu kraljevega kluba. To je tudi kraj, kjer tekme v tretji ligi igra Castilla, podmladek Real Madrida. Ronaldo gre na drugo, pomožno igrišče, kjer prvaki Španije vadijo vsak dan ob 11. uri.
Vsi povzeli Capellov režim
Nogometaši se zbirajo okoli trenerja Zinedina Zidana, ki jim daje navodila. Razdeljeni so v tri skupine. Ogrevajo se z medsebojno podajo žogo; bodisi, da je eden v sredini, da merijo na male gole, ali pa da brcajo v mrežo. Po 15 minutah trening zaprejo za javnost. Javnost ne ve, kaj se dogaja pozneje. »Včasih ni bilo tako,« se spominja Tomás González-Martín, novinar dnevnika ABC, ki že 25 let poroča o Realu. Novinarji so lahko prišli k igralcem v slačilnico in se z njimi pogovarjali. Z nostalgijo se spominja 90. let, ko športni kamp ni spominjal na dobro varovano utrdbo.
Takrat še ni bilo tega, kar je danes uradno Ciudad Real Madrid oziroma mesta Real Madrid poleg predmestja Valdebebas. Medtem ko igralci trenirajo, je moč v daljavi videti štiri steklene poslovne nebotičnike, ki so oddaljeni zgolj nekaj kilometrov. Nekoč se je tam nahajal klubski center, potem pa se je predsednik Florentino Pérez odločil, da klubsko zemljišče proda bankam in velikim podjetjem. Iz ruševin središča so vzniknili nebotičniki imenovani Figo, Raul, Beckham in Zidane. Peréz sam jih je tako navdušeno poimenoval po dragih igralcih, ki jih je pripeljal z dobljenim denarjem.
Mesto se je širilo, s tem pa je klub od prodaje zemljišča zaslužil dovolj za odplačilo nakopičenih dolgov. Takšna je vsaj uradna obrazložitev. Medtem ko so žerjavi postavljali temelje za tukajšnje športno središče, so morali igralci Reala dve leti trenirati kot podnajemniki španske reprezentance v predmestju Las Rozas. Središče je bilo zgrajeno na zelo poceni zemljišču, kjer ni bilo ničesar drugega kot bližnjega letališča.
Razprostira se na milijon in dvesto tisoč kvadratnih metrov, v njem pa se nahajajo bivališča prvega moštva, podmladka ter podmladka košarkarske ekipe.
Leta 2000 se je s prihodom Florentina Péreza začela doba »galaktikov«, čas velikih zvezd, ki so bile potrebne, da klubu, staremu 115 let, prinesejo reklamo in rezultate. Takoj po odprtju novega središča leta 2006 je bil za novega trenerja postavljen Fabio Capello, ki so ga pripeljali iz italijanskega Juventusa. Ukazal je zaprtje središča in novinarjem onemogočil spremljanje treningov. Ukinil je prostor poleg trenerjev, kjer so se lahko novinarji srečali z nogometaši. Pristop do parkirišča, kjer so lahko novinarji »iz zasede« čakali igralce, je bil popolnoma onemogočen. Blindirali so tudi stavbe. Takšno politiko so sprejeli tudi vsi poznejši trenerji: Bernd Schuster, Juande Ramos, Manuel Pellegrini, José Mourinho, Carlo Ancelotti, Rafael Benítez in zdajšnji Zinedine Zidane.
Delo je dobilo posebno dovoljenje za dostop do objektov (kar še nikomur do zdaj ni uspelo), kjer so se igralci pripravljali na osvojitev zadnjih dveh lig prvakov. »To je hiša Real Madrida za 21. stoletje,« je opomnila uslužbenka kluba na terasi, kjer živijo igralci. Na fasadi pred vhodom je vklesan grb Reala, portir pa strogo nadzoruje, kdo gre notri. Znotraj se nahaja velik bazen, v katerem se igralci po treningu, ki se konča okoli 12. ure, okrevajo in se sproščajo. Zatem gredo v klubsko restavracijo, v kateri posebej za njih pripravijo hrano. Tam je tudi televizor, kjer si lahko ogledajo film, tekmo ali običajni TV spored. Hodnik do restavracije je okrašen s fotografijami iz klubske zgodovine in pokali.
Kosilu sledi odmor. Nekateri gredo v sobo za sprostitev, kjer sedijo na udobnih sedežih in igrajo »playstation«, drugi pa ročni nogomet. Glede tega, kdo je najboljši strelec v video igrici FIFA oziroma kdo je zabil največ golov v ročnem nogometu, ni skupnega konsenza.
Tisti, ki potrebujejo malce miru, pa imajo na voljo sobe v višjem nadstropju. Dolg hodnik je videti kakor hodnik hotela in je malce mračen. Na osvetljenih vratih so imena nogometašev. Ploščice zamenjajo vsako leto v primeru odhoda v drugo moštvo. Tam je tudi ploščica z Ronaldovim imenom. Letos sta klub zapustila njegova najboljša prijatelja in sonarodnjaka Pepe ter Fabio Coentrão. Dvojna postelja s pregrinjalom, na katerem je natisnjen grb Real Madrida, ter senčna terasa sta mesti, kjer nogometašem odplavajo misli od nogometa, včasih pa tudi mesti, kjer se psihološko pripravljajo za igro na terenu.
Zmaga na Cipru
Z Ronaldovega balkona je vidno parkirišče Audi, poimenovano po klubskem sponzorju. Od 25 igralcev jih deset vozi audija Q7 3.0 TDI Sport 272 CV, med njimi tudi Gareth Bale in Luka Modrić.
Z balkona se vidi tudi četrti terminal madridskega letališča Adolfo Suárez Barajas, od koder letijo na tekme in kamor se vračajo po gostovanjih.
Po popoldanskem počitku se igralci zberejo in gredo v kino, ki ni velik. Tam si ogledajo tekme svojih tekmecev ter jih analizirajo ali pa si ogledajo katere druge tekme. Izpostavljajo, da so srečni, ker so se v pretekli sezoni pririnili do konca prvenstva in lige prvakov ter jim ni bilo treba kot poraženi ekipi gledati Barcelone, ki osvaja trofeje.
Luka Dončić vzorčni primer
V sosednji zgradbi živijo mladoletni prebivalci mesta Real Madrid, košarkarji iz vsega sveta. Tam je do dopolnjenih 18 let nekaj let živel tudi Luka Dončić. V njegovi nekdanji sobi je postelja daljša od tistih v sobah nogometašev. Tudi kopalnice so posebej prilagojene fantom, ki so v veliko primerih visoki okoli 200 cm.
»Dončić se je odlično prilagodil tukajšnjemu življenju. Zelo smo zadovoljni z njegovo igro,« je povedal eden od koordinatorjev, ki skrbi za mlade igralce. Real Madrid še posebej spremlja države bivše Jugoslavije, zato je tukaj kar nekaj fantov, ki se med sabo lažje sporazumevajo. Zjutraj zajtrkujejo v menzi, nato pa gredo v zasebno šolo. Popoldne se učijo španski jezik in gredo na trening. Po treningu gledajo televizijo, delajo domače naloge in gredo zgodaj v posteljo. Med vikendom se udejstvujejo tekem. V pritličju je poseben prostor, kamor jih pridejo občasno obiskati starši.
»Vse je podrejeno temu, da postanejo veliki svetovni igralci. Dončić je najboljši primer,« je povedal koordinator.
Malce naprej se nahaja tudi rezidenca podmladka Real Madrida, iz katerega so izšli nogometni desni bočni igralec Dani Carvajal, napadalec Álvaro Morata, branilec Nacho Fernández, krilo Lucas Vázquez in Marco Asensio, ki je v finalu proti Juventusu v 90. minuti zabil gol za 4:1.
Klub maksimalno ščiti igralce znotraj in zunaj kampa. Trudi se nadzorovati vse, kar se dogaja in kar bi se lahko pojavilo v španskih medijih. Novinar González Martín pravi, da so bili nogometaši včasih drugačni. »Čeprav so bili vedno priljubljeni, pa niso bili tako kakor današnji introvertirani zvezdniki s slušalkami na ušesih. Bili so bolj dostopni.« Ronaldo, z brilijantino v laseh, medtem sede v svoj črni audi in zapusti kamp.
