GROZLJIVO
Šli so v službo, domov se niso nikoli več vrnili
Črna statistika inšpektorata za delo.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images, Istockphoto
LJUBLJANA – Lani je v Sloveniji, na sedežu delodajalca ali zunaj njega, umrlo 17 delavcev. Inšpektorat RS za delo (IRSD), tako je razvidno iz letnega poročila, je od vseh obravnaval osem nezgod, niso pa obravnavali dveh smrtnih nezgod v tujini, štirih prometnih nezgod v Sloveniji, dveh smrtnih nezgod na kmetijah in smrtne nezgode zaradi umora delavca.
Najpogostejši vzrok za smrt delavcev so prometne nesreče. V njih so umrli v petih primerih. V dveh primerih je bila vzrok smrtne nezgode porušitev izkopa oziroma brežine, ko je enega delavca zasula izkopana zemlja v vinogradu, drugega pa zemlja skupaj s podrto steno zidanega objekta. Dva delavca sta umrla zaradi prevrnitve sredstva za delo (na enega se je prevrnila kanalizacijska cev, na drugega pa del jeklene strešne konstrukcije, ki jo je varil). Prav tako v dveh primerih je bila vzrok smrti gradbena mehanizacija (v enem primeru je delavca zadela žlica dvigala, v drugem pa je nanj padla roka avto črpalke za beton).
Po ena smrt se je zgodila zaradi padca delavca z balkona brez ograje, zaradi spotika delavca med umikanjem padajočemu drevesu ter udarca z glavo ob skalo in zaradi udara električne napetosti. Po en primer smrti so beležili zaradi prevrnitve traktorja in stisnjenja delavca v kabini traktorja, zaradi stisnjenja delavca med vrata tovornega vozila in tovor zaradi burje (v tujini) ter zaradi nasilja na delovnem mestu.
Največ smrtnih nezgod se je v letu 2017 zgodilo v dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnost: F). Smrtno so se poškodovali štirje delavci, kar predstavlja slabo četrtino vseh prijavljenih smrtnih nezgod. Druga najbolj usodna dejavnost je dejavnost kopenskega prometa in cevovodni transport (SKD dejavnost: H49), v kateri so umrli trije ljudje, po dva delavca pa sta umrla pri delodajalcih, ki so imeli priglašene strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (SKD dejavnost: M), predelovalne dejavnosti (SKD dejavnost: C) in dejavnost kmetijstva (SKD dejavnost: A).
V dejavnosti gostinstva (SKD dejavnost: I), prometa in skladiščenja (SKD dejavnost: H), finančni in zavarovalniški dejavnosti (SKD dejavnost: K) in v drugih poslovnih dejavnostih (SKD dejavnost: N) je umrl po en delavec.
Črna statistika razkriva, da sta se dve smrtni nezgodi zgodili na lokaciji delodajalca, kjer ima ta prijavljeno svojo dejavnost, preostalih 15 pa je bilo zabeleženih zunaj lokacije delodajalca.
Najpogostejši vzrok za smrt delavcev so prometne nesreče. V njih so umrli v petih primerih. V dveh primerih je bila vzrok smrtne nezgode porušitev izkopa oziroma brežine, ko je enega delavca zasula izkopana zemlja v vinogradu, drugega pa zemlja skupaj s podrto steno zidanega objekta. Dva delavca sta umrla zaradi prevrnitve sredstva za delo (na enega se je prevrnila kanalizacijska cev, na drugega pa del jeklene strešne konstrukcije, ki jo je varil). Prav tako v dveh primerih je bila vzrok smrti gradbena mehanizacija (v enem primeru je delavca zadela žlica dvigala, v drugem pa je nanj padla roka avto črpalke za beton).
Najmlajši pokojni star komaj 20 let
V letu 2017 je bilo največ smrtno poškodovanih delavcev, in sicer kar šest, starih med 40 do 49 leti, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrtno ponesrečenih. V tej starostni skupini je bilo največ smrtno ponesrečenih tudi v letih 2016, 2014 in 2011, kaže statistika inšpektorata.
Naslednja najbolj ogrožena starostna skupina v letu 2017 so bili zaposleni, stari med 30 in 39 leti – v tej skupini je bilo zabeleženih pet smrtnih nezgod.
Tri primere smrtno poškodovanih delavcev so obravnavali v starostni skupin od 50 do 59 let, dva primera v starostni skupini 60 let in več, en primer smrtne nezgode pa je zabeležen v starostni skupini od 20 do 29 let.
Najmlajši smrtno poškodovan v letu 2017 je bil star 20 let, najstarejši pa 65 let.
V letu 2017 je bilo največ smrtno poškodovanih delavcev, in sicer kar šest, starih med 40 do 49 leti, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrtno ponesrečenih. V tej starostni skupini je bilo največ smrtno ponesrečenih tudi v letih 2016, 2014 in 2011, kaže statistika inšpektorata.
Naslednja najbolj ogrožena starostna skupina v letu 2017 so bili zaposleni, stari med 30 in 39 leti – v tej skupini je bilo zabeleženih pet smrtnih nezgod.
Tri primere smrtno poškodovanih delavcev so obravnavali v starostni skupin od 50 do 59 let, dva primera v starostni skupini 60 let in več, en primer smrtne nezgode pa je zabeležen v starostni skupini od 20 do 29 let.
Najmlajši smrtno poškodovan v letu 2017 je bil star 20 let, najstarejši pa 65 let.
Po ena smrt se je zgodila zaradi padca delavca z balkona brez ograje, zaradi spotika delavca med umikanjem padajočemu drevesu ter udarca z glavo ob skalo in zaradi udara električne napetosti. Po en primer smrti so beležili zaradi prevrnitve traktorja in stisnjenja delavca v kabini traktorja, zaradi stisnjenja delavca med vrata tovornega vozila in tovor zaradi burje (v tujini) ter zaradi nasilja na delovnem mestu.
Vzroki smrtnih nezgod pri delu. FOTO: IRSD
Najbolj nevarne dejavnosti
Največ smrtnih nezgod se je v letu 2017 zgodilo v dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnost: F). Smrtno so se poškodovali štirje delavci, kar predstavlja slabo četrtino vseh prijavljenih smrtnih nezgod. Druga najbolj usodna dejavnost je dejavnost kopenskega prometa in cevovodni transport (SKD dejavnost: H49), v kateri so umrli trije ljudje, po dva delavca pa sta umrla pri delodajalcih, ki so imeli priglašene strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (SKD dejavnost: M), predelovalne dejavnosti (SKD dejavnost: C) in dejavnost kmetijstva (SKD dejavnost: A).
V letu 2017 je bilo 16 smrtno poškodovanih delavcev moškega spola. Ena smrtno poškodovana, ki je umrla zaradi napada tretje osebe, je bila ženskega spola.
V dejavnosti gostinstva (SKD dejavnost: I), prometa in skladiščenja (SKD dejavnost: H), finančni in zavarovalniški dejavnosti (SKD dejavnost: K) in v drugih poslovnih dejavnostih (SKD dejavnost: N) je umrl po en delavec.
Skoraj polovica mrtvih je tujcev
V letu 2017 se je v Sloveniji smrtno poškodovalo devet državljanov Republike Slovenije, sedem smrtno poškodovanih je prihajalo iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije (pet državljanov Bosne in Hercegovine ter po en državljan Srbije in Makedonije), še en pa iz Bolgarije.
V letu 2017 se je v Sloveniji smrtno poškodovalo devet državljanov Republike Slovenije, sedem smrtno poškodovanih je prihajalo iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije (pet državljanov Bosne in Hercegovine ter po en državljan Srbije in Makedonije), še en pa iz Bolgarije.
Črna statistika razkriva, da sta se dve smrtni nezgodi zgodili na lokaciji delodajalca, kjer ima ta prijavljeno svojo dejavnost, preostalih 15 pa je bilo zabeleženih zunaj lokacije delodajalca.
