Kot so zapisali organizatorji, je korupcija stara toliko kot človeštvo, le da se pojavlja v različnih oblikah in da bi tisto, kar včasih ni veljalo za korupcijo, danes takoj označili za koruptivno prakso ali obratno.
Beseda korupcija izvira iz latinskega glagola corrumpere, ki pomeni dobesedno kvariti, zato bi bil najustreznejši prevod zanjo preprosto kar pokvarjenost - bodisi fizična bodisi moralna pokvarjenost, h kateri sodi tudi podkupljivost. Vendar se je v slovenščini kot strokovni izraz za nezakonito dajanje in sprejemanje nagrad namesto splošnejše in morda bolj moralistične pokvarjenosti uveljavila tujka, so besede klasične filologinje in prevajalke Nade Grošelj povzeli v sporočilu za javnost.
Najdlje v preteklost bo segel prispevek Vladimirja Simiča z ljubljanske Pravne fakultete, ki bo predstavil manjši primer korupcije v izobraževanju iz časa sumerske države. Boris Vezjak s Filozofske fakultete v Mariboru bo v kontekstu moralne korupcije spregovoril o Sokratu in njegovem kvarnem vplivu na mladino.
Gregor Pobežin z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU je pripravil predavanje o korupciji kot zgodovinopisnem toposu, v katerem bo predstavil odlomke iz del posameznih antičnih zgodovinopiscev, zlasti Salustija, v katerih se ti lotevajo korupcije. Matej Hriberšek bo spregovoril o politični korupciji v pozni (rimski) republiki, Aleš Maver pa o podobah korupcije v latinskem krščanskem zgodovinopisju v pozni antiki.
Drugi dan simpozija bo s prispevkom Motiv korupcije pri Plutarhu uvedla klasična filologinja, prevajalka, urednica in raziskovalka Maja Sunčič. Mladi raziskovalec na ljubljanski Filozofski fakulteti Matej Petrič bo predaval o korupciji in elitah v pozni antiki.
Katarina Šmid s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem bo spregovorila o odtujevanju umetniških del v antiki, kar so nekateri imeli za legitimno pravico zmagovalca. Drugi dan simpozija bo sklenilo predavanje Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, ki bo predstavil primer tim. samovoljnega darovanja, ki ga je zasledil v listini bana Kulina.
Zadnji dan simpozija bodo v ospredju pravljice in komedija. O motivu korupcije v pravljicah bo spregovorila profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti ter raziskovalka na področju humanistike, literarne vede in mladinske književnosti Milena Mileva Blažić, ki je pod drobnogled vzela med drugim Obutega mačka in Deklico z vžigalicami. Filozofinja, literarna kritičarka in publicistka Ignacija Fridl Jarc pa bo predstavila korupcijo v Aristofanovi komični preobleki. Sledila bo uprizoritev druge Aristofanove komedije - Ptiči v izvedbi študentov Oddelka za klasično filologijo na Univerzi v Zadru.
Grošljev simpozij letos poleg Nade Grošelj organizirajo Marjeta Šašel Kos in Anja Ragolič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter David Movrin s Filozofske fakultete. Predavanja bodo razen v Atriju ZRC na Novem trgu potekala še v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Gosposki ulici.