Tiskane izdaje
Še noben podnebni vrh se ni končal na dan, ki je bil predviden, vsi so se zavlekli še v dan potem. V Bonnu, kjer so se pogovarjali zlasti o tehničnih stvareh, kot sta vsebina ter časovni načrt priprave knjige pravil in navodil za izvajanje sporazuma, ki vključuje tudi pravila izvajanja zavez držav za zmanjšanje emisij, prilagajanje na podnebne spremembe, spremljanje izvajanja zavez ter pomoč državam v razvoju, so pogovore tako podaljšali do sobote zjutraj.
Izgube in škoda
A to ni bilo vse, vrhu je predsedoval Fidži, gostila pa ga je Nemčija. Predstavniki Fidžija so, denimo, opozorili na nemško povečano uporabo premoga. Potem so precej razpravljali ravno o izgubah in škodi zaradi podnebnih sprememb. Države v razvoju, ki najbolj čutijo vplive podnebnih sprememb, so izrazile nezadovoljstvo nad premalo določenim obveznostim razvitega sveta. Niti že
Inovativno in zasebno financiranje podnebnih projektov pa lahko celo poslabša življenje nekaterih domorodnih ljudstev. Uspeh konference je dogovor za vzpostavitev platforme za razpravo o vlogi avtohtonih ljudstev v okviru dolgoročne podnebne politike. Slovenija je podpisnica ženevske izjave, zato je ustanovitev platforme dobra novica.
Prihodnje leto bo podnebni vrh na Poljskem, ta država pa je do pred kratkim zavračala ratifikacijo amandmaja iz Dohe za začetek izvajanja drugega obdobja kjotskega protokola do leta 2020 (takrat naj bi začel svetovni podnebni dogovor). Evropska unija bi rada pridobila čim več somislečih, saj protokol ne bi bil uveljavljen niti v primeru, ko bi ga ratificirale vse članice EU. Notranja nesoglasja v EU pa ne pomagajo. Poljska je po pritisku napovedala, da bo amandma k protokolu, ki k zmanjšanju emisij pravzaprav zavezuje le EU in obsega zgolj 15 odstotkov svetovnih emisij, ratificirala do konca leta.
Nekateri uspehi in slaba stran
»Med uspehe konference lahko navedemo nekatere dogovorjene vsebine. Glede zavez do leta 2020 sta dogovorjena dva pregleda, konec prihodnjega leta in leta 2019,« sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. V teh letih bodo pripravljena tudi nova poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), iz katerih bo jasno tudi, kakšne zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bodo zagotavljale preživetje človeštva. Poročila bodo torej ogledalo državam in njihovim napovedim, zato se lahko pogajanja, v katere se je zadnja vključila tudi Sirija (ZDA ostajajo same na strani nepodpornic sporazuma), še dodobra zapletejo.
Na MOP menijo, da je uspeh tudi pospešena ratifikacija amandmaja iz Dohe h kjotskemu protokolu. EU in države članice so na zasedanju zagotovile, da bodo ratifikacijske listine za amandma deponirale pri OZN do konca tega leta. Slovenija je amandma ratificirala že marca 2015, tako kot večina držav članic EU.
Dodajajo slabo stran, najprej, da EU ni dovolj za uveljavitev drugega obdobja kjotskega protokola, nato pa, da tudi ob uveljavitvi kjotskega protokola velika večina pogodbenic okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah do leta 2020 ne bo zavezana k nikakršnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. K temu jih bo zavezal šele pariški podnebni sporazum leta 2020.
Prvič brez paviljona ZDA
Konference, ki je potekala od 6. novembra letos, se je udeležilo več kot 20.000 predstavnikov pogodbenic okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) iz 195 držav sveta, veliko predstavnikov nevladnih organizacij, podjetij, novinarjev in drugih zainteresiranih. Prvič ZDA niso imele svojega paviljona. Vendar je vsem vlilo dodaten zagon to, da je 15 ameriških zveznih držav, precej mest in zasebnih družb postavilo paviljon, ki je bil petkrat večji od vseh drugih. Vajgl je povedal, da so predstavljene države in mesta predstavljale približno polovico prebivalcev ZDA.
Pogajanja za pripravo knjige navodil in pravil bodo nadaljevali na zasedanju delovnih teles konvencije maja 2018. Zdaj ima knjiga 260 strani, možnosti ena, dve in tri, oklepaje in podobno. Maja prihodnje leto bo treba besedilo strniti, da bo mogoče knjigo sprejeti decembra.
Konferenca se je kljub vsemu končala uspešno, menijo na MOP. Vajgl pravi, da je pustila pozitiven vtis, da je bil zagon za delo naprej jasno izražen in da se prizadevanja za prehod v brezogljično družbo krepijo. »V boju proti podnebnim spremembam bo, bolj kot s konkretnimi dogovori, konferenca prispevala predvsem s tem, da je utrdila zavezanost pogodbenic, da kljub napovedanemu izstopu ZDA iz sporazuma ostajajo trdno zavezane pariškemu dogovoru,« pravijo na MOP.
