Tiskane izdaje
Ljubljana − Tako za ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov kot izvajanja in nadzora nad pokopališko in pogredbno dejavnostjo in urejanjem pokopališč niso pripravljene podlage za odločanje, odločitev ni, postopki potekajo stihijsko, javne službe pa se izvajajo različno in z višjimi stroški, kot bi bilo upravičeno.
Zato računsko sodišče vlado opozarja na neodzivnost nekdanjih vlad in ministrstev pri (ne)izvajanju že obljubljenih ukrepov v odzivnih poročilih ter predlagajo, naj čim prej zagotovi izvedbo teh ukrepov ter uvrsti manjkajoče predpise ali potrebne spremembe v normativni program dela vlade za leto 2015. Samo Jereb, namestnik predsednika računskega sodišč,a je poudaril vladno šibko poznavanje omenjenih področij. »Na področju sprejemanja strategij in odločanja, priprave zakonodaje in tudi nadzora imamo največje težave. Ministrstva bi morala biti možgani države, a smo v situaciji, ko na ministrstvih ni operativno sposobnih izvajalcev nalog,« pravi Jereb in dodaja, da se pri tem pozna tudi varčevanje države po uravnilovki. »Država naj bo učinkovita, ne zgolj poceni, tako pridemo do težav s policisti,« meni Jereb.
Energetika čaka 2020
Pri reviziji smotrnosti ureditve izvajanja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja SODO je računsko sodišče opozorilo leta 2009, da je vlada SODO leta 2007 ustanovila zgolj z namenom izogibanja predpisom EU, ki ne dopuščajo neposredne podelitve izvajanja dejavnosti družbam, ki niso v lasti države. SODO po oceni računskega sodišča nima ne kadrov ne znanja ne denarja, da bi samostojno izvajal omenjeno dejavnost, prejme le provizijo, s tem pa povzroča dodatne stroške v sistemu. »Naloge se podvajajo. Uporabniki tako dvakrat plačujemo za iste vsebine,« je dejal Jereb, ki se ne opredeljuje, ali prenesti dostribucijsko omrežje na SODO ali SODO ukiniti in podeliti koncesije petim elektrodistribucijam. Vlada je napovedala, da bo to urejeno do leta 2020, težave pa so se začele že 2001.
Pokopališča vsako po svoje
Področje pogrebne in pokopališke dejavnosti še vedno ne spada pod nobeno ministrstvo. »Več časa porabimo za to, da ugotavljamo, zakaj neko ministrstvo ne bi bilo pristojno za to področje, kot za to, da bi to področje uredili,« pravi Jereb. Pokopališko in pogrebno dejavnost še vedno ureja zakon iz leta 1984, občine imajo zato zelo različne odloke in rešitve, ceniki niso na voljo, cene pa zelo različne. Jereb predlaga, da bi vsaj pogrebno dejavnost opredelili kot tržno dejavnost, ne javno službo. Na leto se sicer samo v pogrebni dejavnosti obrne 20 milijonov evrov.
Za odpadke ni odločitev
Sežiganje odpadkov je obvezna gospodarska javna služba že vse od leta 1993. Ministrstvo za okolje ni zagotovilo izvajanja te službe za vse državljane, saj je v Sloveniji le ena sežigalnica v Celju, ta pa zagotavlja sežig odpadkov za le 11 odstotkov državljanov. Občina zakonsko sicer nima ne obveznosti niti pristojnosti investirati v gradnjo sežigalnice, a je to v Celju kljub temu storila in porabila 2,5 milijona evrov (od 19,2 milijona evrov vredne naložbe). Je pa pri tem občina postala lastnica sežigalnice, državni proračun je tako prikrajšan za najemnino za sežigalnico.
»Ne vemo, po kateri poti si želimo, ali v smer brez odpadkov − tako imenovani zero waste ali v smer gradnje dodatnih sežigalnic v Mariboru in Ljubljani. Država se mora odločiti, kako naprej, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslabše je, da se ničesar ne odločimo, da ne vemo, v katero smer bomo šli,« je opozoril Jereb. Zaradi neurejenosti področja ravnanja z odpadki je nastalo za vsaj 53 milijonov evrov škode.
