Tiskane izdaje
Ob tem je Žbogar nastopil na šestih svetovnih prvenstvih, dvakrat je bil finalist evropskega prvenstva, na državnih prvenstvih pa je osvojil več kot 100 naslovov. »Po olimpijskih igrah sem vedel, da bom letos zaključil. Nisem točno vedel kako in kdaj. Nastopil sem še na državnem prvenstvu v kratkih bazenih in razmišljal, da bi se morda nato lahko pripravil še za svetovno prvenstvo v Budimpešti, saj sem imel normo. A odločitev je bila drugačna,« je ob robu radovljiškega bazena dejal 28-letni tekmovalec iz Begunj, ki ga je pot medtem že zanesla v podjetniške vode.
Tudi zanj je prehod v »civilno sfero« težak, saj po več kot dveh desetletjih nima več standardnih obveznosti na bazenu. »Sprememba je res velika. Kar naenkrat imaš preveč časa in energije. Ko sem treniral, sem bil vseskozi utrujen, zdaj pa je energije enostavno preveč.«
V dolgi športni poti, maja je minilo 20 let od njegovega prvega nastopa, sta bila tudi za Žbogarja vrhunec oba olimpijska nastopa. »Seveda se bom spominjal vseh ostalih velikih tekem. V spominu bodo ostali dobri občutki in posebej doseženi rekordi. Ti so bili vedno na prvem mestu, saj je bil to vedno dosežek, ki ga pred mano v Sloveniji ni plaval še nihče. Prav to, da sem presegel svoj rezultat, da sem plaval najboljše v življenju, mi je bilo vedno bolj pomembno od same uvrstitve.«
Kot pravi, mu je plavanje dalo tudi šolo za življenje, predvsem disciplino ter psihično in fizično vztrajnost. »Obenem sem spoznal, da so uspehi možni le z delom. Seveda je veliko odvisno od talenta, a brez dela ne gre. Sam sem vedno treniral kot svetovni prvak, a tako razmišlja vsak športnik. Zase vem, da sem dal vse od sebe, posebej zadnje štiri leta in mislim, da sem naredil in dosegel, kar sem lahko, nato pa sem sklenil kariero.«
