Tiskane izdaje
Ljubljana - Država je v dvanajstih letih plačala več kot milijardo evrov izdatkov na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, razkriva podatkovna baza protikorupcijske komisije Supervizor, v kateri bodo od zdaj dostopni tudi podatki o izplačilih nekaterim fizičnim osebam.
Rekorderka honorarnih izplačil je Radiotelevizija Slovenija, ki se je in se še spopada s številnimi honorarnimi sodelavci, med katerimi je veliko novinarjev. Od leta 2003 je RTVS izplačala 78,3 milijona evrov avtorskih honorarjev, sledita ji Univerza v Mariboru s 57,3 milijona evrov in ministrstvo za obrambo s skoraj dvajsetimi milijoni evrov tovrstnih izplačil.
Ministrica pa nič
Toda veliko bolj zanimivi so honorarji posameznikov, ki so v tem obdobju prejeli več kot 200.000 evrov izplačil iz javnega sektorja. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je mejo za objavo njihovih imen namreč določila pri tej vsoti, zato so identitete prejemnikov nižjih izplačil zakrite.
Takšnih, ki so prejeli več kot dvesto tisočakov, je po naših podatkih 106, med njimi pa se je na drugo mesto uvrstila kar ministrica za izobraževanje dr. Stanka Setnikar Cankar - redna profesorica, nekdanja prodekanja in nekdanja dekanja fakultete za upravo. Prejela je skupaj 636.000 evrov avtorskih honorarjev, na lestvici pa sta takoj za njo še dva zaposlena z iste fakultete: redni profesor dr. Marko Vintar s 569.000 evri takšnih prejemkov in (danes že upokojeni) redni profesor dr. Srečko Devjak s 526.050 evri. Večino honorarjev so prejeli z »matične fakultete«.
Tej smo danes poslali nekaj konkretnih vprašanj, skupaj s podatki o izplačilih sedmim zaposlencem, a so, ker so prejeli veliko vprašanj novinarjev, odgovorili z dvostransko izjavo za javnost. Med drugim so zagotovili, da niso izplačevali »nobenih izrednih stroškov ali dodatnih storitev, ki ne bi bile nujne za izvajanje temeljnega poslanstva fakultete«. Šlo je za delo, »opravljeno zunaj rednega delovnega časa in tudi ob sobotah«. Poleg tega so za Delo še zatrdili, da Setnikar Cankarjeva, ko je bila dekanja, ni podpisovala svojih avtorskih pogodb s fakulteto, ampak vedno le pooblaščeni prodekani.
Za pojasnila ministrice smo zaprosili tudi službo za odnose z javnostjo ministrstva za izobraževanje, a jih do konca redakcije nismo prejeli. A ministrica se je še danes dopoldne pogovarjala z novinarji Večera. Dejala je, da podatkov ne more ne potrditi ne zanikati in da ne ve, ali gre morda za bruto bruto zneske. Vsaj zadnjo dilemo lahko odpravimo: gre za izplačila neposredno na osebni bančni račun ministrice.
Neekonomična ekonomska fakulteta
Če se po seznamu največjih prejemnikov avtorskih honorarjev iz javnega sektorja sprehodimo proti koncu, na osmem in devetem mestu najdemo dva izmed tujih odvetnikov, ki jih je Slovenija najela za sodelovanje v postopku arbitraže pred stalnim sodiščem v Haagu. Daniel Müller in Michael Charles Wood sta do zdaj prejela že 425.000 oziroma 418.000 evrov. Za njima je na desetem mestu ekonomist, redni profesor in nekdanji dekan ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar. Kar zadeva avtorska izplačila, je Tajnikar s svoje »matične« fakultete v dvanajstih letih prejel največ honorarjev: 403.000 evrov.
Na Ekonomski fakulteti so sicer zatrdili, da podjemne in avtorske pogodbe zaposlenim izplačujejo »za dela, opravljena v projektih in dejavnostih, s katerimi pridobivamo finančne vire na trgu«. Poudarili so, da je pridobivanje projektov na trgu zanje nujno za razvoj in financiranje kakovosti, česar »z javnimi viri – na to opozarjamo že leta – žal ne moremo zagotavljati«.
Poleg plače vsak mesec še nekaj tisočakov
Med fizičnimi osebami, ki so v zadnjih dvanajstih letih od javnih institucij prejele več kot 200.000 evrov prek avtorskih ali podjemnih pogodb, so številni profesorji. Večino dodatnih sredstev dobijo od fakultete, na kateri so redno zaposleni. Rekorderka med temi je trenutna ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar.
Dr. Stanka Setnikar Cankar je postala ministrica za izobraževanje, znanost in šport septembra lani. Je redna profesorica, že skoraj štirideset let zaposlena na fakulteti za upravo (oziroma njenih predhodnicah), ki jo je od 2009 do konca septembra 2013 tudi vodila. Imela je 3500 evrov bruto osnovne plače na mesec. Hkrati pa je, kot je danes razkril Supervizor, v štirih letih dekanovanja v povprečju prejela še dobrih tri tisoč evrov dodatnega zaslužka na mesec. Veliko. A je ta številka, če pogledamo vsa izplačila od leta 2003, še višja: rekordnih 636.000 evrov ali v povprečju 4300 evrov na mesec. Gre za honorarje prek avtorskih in podjemnih pogodb, večina z njene matične fakultete.
Kakšno delo konkretno ji je v času dekanovanja uspelo opraviti še za nekaj tisočakov na mesec, ne vemo, saj nam na to vprašanje danes ni odgovorila. So nam pa nekaj pojasnil poslali s fakultete za upravo, kjer je poleg zdajšnje ministrice v zadnjih dvanajstih letih po več kot 200.000 evrov honorarja dobilo še sedem njihovih zaposlenih. Menda zato, ker imajo nekateri dodatno neposredno pedagoško obremenitev, saj drugače ne bi mogli opraviti predavanj na razpisanih programih, ker sodelujejo pri tržnih in evropskih projektih, ter ker so njihovi zaposleni v zadnjih dvanajstih letih zunaj rednega delovnega časa izvajali študijske programe na devetih lokacijah po Sloveniji. Nekateri menda tudi po 400 ur na študijsko leto. Toda kot se je izkazalo po našem dodatnem poizvedovanju, je fakulteta v vseh krajih programe izvajala le do leta 2008, zadnje leto samo v Ljubljani in Mariboru.
Na vprašanje Dela, ali so na vladi kaj razpravljali o velikih avtorskih honorarjih, tudi ministrice, je premier Cerar odgovoril: »V odmoru na seji vlade sem o tem spregovoril z ministrico Setnikar Cankarjevo, prav je, da ona najprej dobi priložnost, da te zadeve pojasni.«
Za kakovost ne ostane veliko
Setnikar Cankarjevi na lestvici z najvišje izplačanimi honorarji med profesorji sledita še njena fakultetna kolega dr. Mirko Vintar in dr. Srečko Devjak. Prvi je dobil od leta 2003 slabih 570.000 evrov, drugi 526.000 od različnih javnih institucij, večino sicer z njune matične fakultete. Ta je v dobrih dvanajstih letih po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije izplačala fizičnim osebam slabih šest milijonov evrov honorarjev.
Skoraj trikrat več takšnih izplačil je imela ekonomska fakulteta. Od tega je največ prispelo na račun dr. Maksa Tajnikarja, in sicer poleg plače še vsak mesec v povprečju 2800 evrov. Skupaj je od vseh javnih institucij dobil 411.000 evrov. Takoj za njim je dr. Marko Hočevar z dobrimi 395.000 evrov, sledijo pa mu dr. Marko Jaklič, dr. Tanja Mihalič, dr. Nevenka Hrovatin, dekanja dr. Metka Tekavčič s 300 tisočaki honorarja ter dr. Danijel Pučko in dr. Janez Prašnikar. Tudi z ekonomske fakultete nam konkretnih projektov, za katere so njihovi zaposleni dobivali v povprečju nekaj dodatnih tisočakov na mesec, niso poslali. Zapisali so le, tako kot tudi na fakulteti za upravo, da gre za opravljene projekte in dejavnosti, s katerimi pridobivajo finančne vire na trgu. To da je zanje nujno, ker z njimi izpolnjujejo zaveze mednarodnih kakovostnih standardov, hkrati pa s tem pridobivajo nujno potrebne vire za razvoj in financiranje kakovosti, ki je z javnimi viri ne morejo zagotavljati. Toda, tržni projekt je projekt, ki ga je pridobila projektna skupina, so zapisali na ekonomski fakulteti, in dodali: »Fakulteta zaračuna deset odstotkov režije, ostalo namenijo za kritje materialnih stroškov in dela sodelavcev pri projektu.« Torej fakulteti za zagotavljanje kakovosti, kot kaže, v resnici ne ostane prav veliko.
Z mariborske univerze, ki je v celoti fizičnim osebam prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačala skupno slabih 57 milijonov evrov, so sporočili, da nam bodo odgovorili v zakonitem roku. Njihov zmagovalec je s 360.000 evrov dr. Vladislav Rajkovič s fakultete za organizacijske vede, ki je poleg tega nekaj deset tisočakov dobil tudi od ljubljanske ekonomske fakultete ter fakultete za računalništvo in informatiko. Poleg redne plače.
Kje so pravila
Po besedah nekdanjega rektorja dr. Stanislava Pejovnika obstajajo na Univerzi v Ljubljani pravila, usklajena s pristojnim ministrstvom, »ki natančno določajo opredelitev obsega sredstev za dodatna izplačila na članico, ki ustvarja prihodke na trgu«. Tega nam danes z univerze niso poslali, zato ne vemo, kaj v njem piše. Po odgovorih sodeč, pa se zdi, da ga ne poznajo niti fakultete. Čeprav je dogovarjanje avtorskih in podjemnih pogodb v pristojnosti posamezne članice, poudarja glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek.
Današnja nadgradnja Supervizorja postreže z nekaj do zdaj neznanimi dejstvi. Na vrhu lestvice prejetih avtorskih honorarjev je nemalo profesorjev. Številni so dobili v zadnjih dvanajstih letih vsaj 200.000 evrov poleg redne plače. Največ na ekonomski fakulteti in fakulteti za upravo. Takšno izplačevanje honorarjev je praksa v visokem šolstvu, ki je, kot ves čas poslušamo, podfinancirano že več kot deset let.
To dejstvo, »da je na sami univerzi, kjer primanjkuje sredstev, in nekateri niso plačati niti za naziv, ki ga imajo, možen tako velik vir za dodatne zaslužke«, pa precej vznemirja glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja. »Moje stališče je, da nekdo poleg redne javne službe ne more neomejeno služiti. Vprašam se, kako je mogoče poleg odgovornega dela dekanje, profesorja opraviti še toliko drugega, da pride na koncu do takih zaslužkov.« Zato je, kot dodaja, treba pogledati, ali je to v skladu s predpisi, in to čim prej. Da so ta razkritja zdravilna, je prepričan tudi predsednik visokošolskega sindikata dr. Marko Marinčič. Toda, »ne bi bilo prav, da se omejimo samo na avtorske honorarje. Številni se s položajem v univerzitetni hierarhiji okoriščajo tudi kot svetovalci javnim ustanovam, člani nadzornih odborov podjetij v državni lasti in podobno«.
