Kongresni turizem je od zdaj strateško pomemben

Vodja Kongresnega urada Bled Vesna Klemenčič napoveduje podvojitev števila kongresnih dogodkov.

Objavljeno
12. januar 2018 19.00
Blaž Račič
Blaž Račič
Predlog nove turistične strategije kongresni turizem postavlja za enega treh najpomembnejših stebrov blejskega turizma. Že lani je osem ustanoviteljev finančno podprlo delovanje Kongresnega urada Bled, ki deluje v sklopu javnega zavoda Turizem Bled.

Po devetih mesecih dela in pred skorajšnjo pričakovano potrditvijo nove strategije vodja Kongresnega urada Bled Vesna Klemenčič napoveduje podvojitev števila kongresnih dogodkov.

Lansko leto je bilo za blejski turizem rekordno. Ste tudi na področju kongresnega turizma dosegali rekorde?

Največji dosežek je bil ustanovitev kongresnega urada. S tem se je Bled strateško usmeril v pridobivanje konferenc, kongresov, športnih, vladnih in drugih poslovnih srečanj. Kar se tiče številk je naš cilj podvojiti število dogodkov. Zdaj jih je od deset do 15 na leto, od tega jih lahko desetino kvalificiramo kot mednarodne dogodke, registrirane tudi na ravni mednarodne organizacije za kongrese (ICCA). Naš cilj je podvojiti te številke. Na evropski ravni je poslovnih dogodkov v sklopu turizma 14 odstotkov, od tega je šest odstotkov konferenc in kongresov, takšen trend pa želimo doseči tudi na Bledu.

Koliko kongresnih in poslovnih dogodkov ste na Bledu gostili lani? Katere dogodke bi izpostavili?

Izpostavila bi večje dogodke, ki vključujejo celoten spekter turistične ponudbe, to je veslaško prvenstvo, ki smo ga gostili septembra, kongres mednarodne curling zveze in tradicionalni blejski strateški forum, ki se na našo željo in veselje vsako leto vrača na Bled.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Na ponudnike na Bledu, ki so pripravljeni stopiti skupaj s skupnim ciljem in vizijo.

Kaj za Bled in tukajšnji kongresni turizem pomeni prenovljena Festivalna dvorana?

To je dodana vrednost. Gre predvsem za posodobitev zgornjih dvoran, ki so s prenovo postale fleksibilnejše in se kot take prilagajo gostom in ne obratno.

Ali infrastruktura zdaj zadošča za potrebe kongresnega turizma? Za kako velike (po udeležbi) dogodke je primerna infrastruktura?

Sedanja infrastruktura je primerna za dogodke z največ 500 osebami, kolikor jih sprejme Festivalna dvorana. Smo pa veseli tudi občinskega vložka v infrastrukturo, to je v obvoznici, trajnostni razvoj občine in vsak dodaten razvoj na občinski ali infrastrukturni ravni.

Kaj še manjka oziroma katere so omejitve sedanje infrastrukture?

Ne bi rekla, da karkoli manjka, potrebna je osvežitev ponudbe.

S čim boste osvežili ponudbo?

To je stvar trga. Prenova hotela Golf je pokazala lep rezultat v povpraševanju za ta hotel in verjamem, da dodatne prenove lahko samo pospešijo naš razvoj in uspeh.

Kaj pa prometna infrastruktura?

Prometna infrastruktura je velik indikator pridobivanja kongresov, tako s strani letalskih prometnih povezav, medregijskih povezav, na kar nimamo neposrednega vpliva. Pozivamo k dodatnim razvojnim vložkom in povečanju števila letalskih povezav.

Koliko prenočitev od enega milijona, kolikor so jih turistični delavci našteli lani, so na Bledu ustvarili kongresni gosti?

Tega podatka nimamo, ocenjujem pa, da jih je bilo okoli deset odstotkov.

Zakaj so kongresni gosti pomembni?

Kongresni gost je pomemben zato, ker ima veliko več multiplikativnih učinkov kot prostočasni gost, se pravi trikrat večjo porabo, saj je povprečna poraba na kongresnega gosta okoli petsto evrov na dan in ostane od dva do tri dni). Kongresni gosti vplivajo na znanstveni, kulturni razvoj v kraju, ima gospodarske učinke. Ne prispeva le finančno, ampak v celoten razvoj regije. Ne nazadnje je kongresni gost naš ambasador v tujini, ker se lahko vrne z družino na počitnice ali z drugim dogodkom.

Kako napovedana nova strategija blejskega turizma obravnava kongresni turizem? Ali še vključuje ambiciozni cilj, postavljen v viziji konferenčnega turizma leta 2013, po kateri naj bi Bled postal najbolj zaželena in navdihujoča trajnostna kongresna destinacija v Alpah?

Nova strategije ne le, da podpira, ampak daje velik zagon kongresnemu turizmu.

[»Poleg doživljanja narave, kulture in tradicije ter športa in rekreacije je kongresni turizem eden od treh primarnih stebrov razvoja turizma na Bledu,« je pojasnil direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, ki je prisostvoval pogovoru.]

Kateri so osnovni cilji na kongresnem področju?

Povečanje oddanih kandidatur, prepoznavnost Bleda kot kongresne destinacije na tujih trgih, povečanje števila dogodkov na Bledu z deset na 20 in doseči prepoznavnost destinacije kot avtentično trajnostno gostoljubno.

Za katere trge je Bled najbolj zanimiv?

Za evropski trg in države, kot so Velika Britanija, Nemčija, države Beneluksa, Italija. Naša želja je odpreti tudi skandinavske trge.

Kaj boste storili, da bodo kongresni gosti zapolnjevali proste namestitvene kapacitete v obdobju zunaj glavne turistične sezone, denimo, februarja ali novembra?

Naša primarna naloga je promocija Bleda kot kongresne destinacije. Načrtujemo obiske sejmov in borz v tujini, direktni marketing s klienti, gostovanje tujih organizatorjev dogodkov na Bledu. Pomembna sta digitalni marketing ter promocija po spletu in prek socialnih omrežij.

Katere pomembnejše dogodke s področja kongresnega turizma boste na Bledu organizirali letos?

Trenutno je napovedanih osem dogodkov na Bledu, od tega so trije večji mednarodni, denimo, QESR (okoljevarstveni kongres), kongres Petromass (naftne industrije). Ponosni smo, da smo dobili kandidaturo za veslaško prvenstvo senior pod 23 in junior za leto 2020.

Kongresna dejavnost je specifična in je dogodke treba načrtovati tudi več let vnaprej. Katere dogodke načrtujete za prihodnja leta?

Načrti so poleg že obstoječih aktivnosti še lokalno ter regionalno povezovanje naše lokalne skupnosti in ponudnikov v iskanju in pridobivanju novih dogodkov za Bled.

Kako gledate na konkurenco v drugih podobnih kongresnih središčih, kot sta v Sloveniji na primer Portorož in Ljubljana in v krajih v sosednjih državah? Katere so prednosti Bleda in kaj mu manjka v primerjavi s konkurenco?

Bled ima tako kot Ljubljana in Portorož svojo posebnost. Ima pa Bled naravne danosti in infrastrukturo, ki lahko konkurirajo drugim mestom in destinacijam.