Zoran Predin in Matija Dedić - Nostalgično potovanje po času, ki ga več ni

Izbor in priredbe najlepših pesmi iz jugoslovanske glasbene produkcije zvečer v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Objavljeno
14. februar 2017 11.46
lvi*Matija Dedić in Zoran Predin
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Zvečer bosta v ljubljanskem­ Cankarjevem domu pevec­ ­Zoran Predin in klaviaturist­ Matija Dedić predstavila ­albuma Tragovi u sjeti 1 in 2. Posnela sta priredbe pesmi, ki so zaznamovale našo nekdanjo­ skupno državo s specifično ­popularnoglasbeno sceno.

»Spoznala sva se, ko je bil še majhen,« je dejal Zoran Predin, ki je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja z njegovim očetom Arsenom Dedićem posnel njun prvi skupni album Svjedoci/Priče. Takrat je Predin postal družinski prijatelj Dedićevih. »Spomnim se, da sta snemala ta album, ko sem bil najstnik, in od takrat vem za Zorana, ga poznam, pozneje pa me je povabil k sodelovanju pri njegovem albumu Za šaku ljubavi leta 2007,« je povedal Dedić.

Prej nista nikoli sodelovala niti imela skupnih odrskih izkušenj. Za ta album je Predin prosil kolege, da odpojejo njegove pesmi v hrvaščini. Na njem so gostovali še Arsen Dedić, Gibonni, Massimo, Aki Rahimovski, Martina Vrbos in Dado Topić. »Takrat sva se spoznala tudi tako, kot glasbenika. Potem sva se srečevala na koncertnih odrih. Prvič sva nastopila skupaj na odru ravno ob predstavitvi prvega albuma Tragovi u sjeti leta 2011 v zagrebškem gledališču Gavella.« Album sta nekaj let uspešno predstavljala po nekdanji skupni ­državi.

Tudi največje uspešnice

Glasbenika delujeta v različnih glasbenih žanrih, zato je bilo nujno, da se dobro ujameta tudi kot človeka, sta povedala. Oba imata rada košarko, obema je všeč podobna ali ista glasba, imata podoben humor in do zdaj sta, ko sta videla kakšno lepo žensko, bila oba istega mnenja. »Imava veliko skupnih točk in se zelo dobro poznava. Ko sva začela delati prvi album Tragovi u sjeti, je bilo vse zelo preprosto, ker se je vse zelo hitro postavilo na svoje mesto,« je pojasnil Dedić. Nikoli ni bilo treba velikih in zapletenih priprav, da so začeli snemati. Predin je pripravil izbor pesmi iz nekdanje skupne države, Dedić se je strinjal z njim, nekaj pesmi so zamenjali, se dogovorili za tonaliteto in spontano lotili snemanja. Dedić je zadovoljen, da mu je Predin dal proste roke, da je lahko interpretiral te uspešnice s klavirjem, kot se mu zdi najprimernejše. Predin je povedal, da mu nikoli ni prišlo na misel, da bi solil pamet Dediću, kako naj igra klavir.

Album Tragovi u sjeti, ki je dobil tudi nadaljevanje, je bil Predinova ideja. Pokazalo se je, da »zelo dobro deluje. Najprej so mi mnogi rekli, da sem malo nor. Saj veš, da nihče ne more zapeti pesmi Magla tako kot Josipa Lisac in da nihče ne more zapeti Ti si mi u krvi kot Zdravko Čolić in podobno. Seveda pa ni bil moj namen tekmovati z njihovimi interpretacijami. Moj namen je bil pokazati, da lahko s pravim pristopom tudi sam dam nekaj zelo znanih pesmi. Izbral sem največje uspešnice, s katerimi lahko brez težav komuniciramo v glasbenem in poetičnem smislu. Z njimi se dogajata dve stvari: pesem vrneš v osnovo, jo razgališ, kot je verjetno sprva nastala, torej v interpretaciji klavirja in vokala. Večina pesmi je nastala tako, ali pa ob kitari. Druga stvar se je pojavila kasneje, ko sva nastopala po nekdanji Jugoslaviji. Bil sem v posebnem položaju, saj sem lahko sredi Niša pel pesem Galeb i ja, uspešnico Oliverja Dragojevića, občinstvu, ki je več kot petindvajset let ni slišalo v živo. V Dubrovniku pa pesem Priča o Vasi Ladačkom, uspešnico Đorđa Balaševića, ker sem Slovenec in mi nihče ni mogel ničesar očitati.«

Ugotavlja tudi, da je končno prednost to, da je Slovenec, saj je postal graditelj mostov med sprtimi ­narodi, kar mu veliko pomeni. Z Dedićem sta se odločila, da bosta posnela še drugi del, ki ga zdaj premierno predstavljata tudi v Ljubljani. Program združuje pesmi z obeh albumov, bo tudi repertoar večletne turneje, ki se bo začela s koncertom danes zvečer v Cankarjevem domu. Predin je izbral pesmi, ki so mu všeč, pesmi, za katere bi bil zelo vesel, če bi bile njegove. Jih je že nekoliko posvojil, saj v sebi nosijo nekaj, kar je tudi v njem, je pojasnil izbor. »Samo takšnim pesmim ti lahko nekaj daš nazaj. Tako se nisem ustrašil niti največjih ­uspešnic.«

Vse skupaj bi seveda lahko izpadlo patetično, vendar je nastalo spontano, brez preračunljivosti, »zelo poenostavljeno sem odpel te pesmi. Na koncertu se zgodi, da ljudje obudijo zgodovinski spomin in začnejo zraven prepevati te pesmi. Prekrasno vzdušje je, ko vsa dvorana poje, ker so to pesmi, ki jih poznajo od začetka do konca,« je pojasnil Predin.

Komorna zasedba

Pesmi z obeh albumov Tragovi u sjeti so nostalgično potovanje po pokrajinah in času, ki ga več ni. Za nekatere to drži, sta se strinjala, druge so nadčasovne pesmi. »Recimo Priča o Vasi Ladačkom je zgodba o človeku, ki se je odločil, da bo namesto ljubezni izbral denar in premoženje, ter je potem vse življenje nesrečen. To je univerzalna, globalna in nadčasovna tema. Veliko takih elementov je tudi v drugih pesmih,« je poudaril Predin.

Dedić je dodal, da je v državah, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, veliko zanimanje za oba albuma in njune koncerte, zaradi česar se bosta zdaj lotila prave turneje na velikih koncertnih odrih. »Tudi nastopi, ki so sledili izidu prvega albuma, so bili zelo dobro sprejeti, glede na to, da sva precej komorna zasedba. Mogoče sva zanimiva, ker si občinstvo v tem obdobju preproduciranosti želi slišati dva resnična glasbenika, ki v živo interpretirata pesmi njihove in naše mladosti. Hitro sva postala prepoznavna blagovna znamka, zdaj mnogi že poznajo duet Predin-Dedić.«

V velikih in večjih dvoranah bosta, tako kot zvečer v Gallusovi dvorani, nastopila z okrepljeno ekipo, v kateri bodo klaviaturist Danilo Ženko ter Julija Vedlin, Anja Klarič in Sara Ritonija kot spremljevalne pevke. Program bo obsegal izbor z obeh albumov, izvedla bosta tudi kakšno slovensko.