Saj poznate tisto, ko se nekdo trudi, a ravno zaradi prevelike zagretosti trud na koncu ni poplačan? Ko je preveč včasih kontraproduktivno in se tudi zaradi razvoja stvari prevesijo v svoje nasprotje? Industrija pozna nešteto takih primerov. Na drugi strani pa so včasih rezultati deljenja tehnologij – za kar avtomobilska industrija že dolgo ni imuna – lahko tudi očarljivi. Opel je v sodelovanjem s koncernom PSA prišel do podobnega rezultata. Grandland X je veliki športni terenec, ki zna ustreči različnim željam in zahtevam, a kljub temu ni popoln. Res pa nekaterih malenkosti, ki belijo lase, pri avtomobilu takšnega cenovnega razreda (nad 34 evrskimi tisočaki) ne bi pričakovali.
A pojdimo lepo po vrsti. Grandland X tehnično ponuja vse, kar premore sodobna industrija. Všečno obliko so združili s sodobnim pogonskim agregatom in samodejnim menjalnikom, ki še izboljšata udobje, a žal tudi na račun vozne dinamike. Oblika vozila je nesporno dobra. Poleg tega, da meri v dolžino skoraj 4,5 metra, prepriča s prostorno notranjostjo in udobjem na vseh sedežih, za lažji prevoz prtljage pa poskrbi 514-litrski osnovni prtljažnik (za odpiranje vrat serijsko skrbi elektrika), ki je potnikom vsekakor v pomoč, ko so prostorske zahteve večje. Voznikov delovni prostor prav tako ponuja vse, kar danes enostavno mora biti v avtomobilu s priponko sodoben, žal pa se tukaj malce zatakne. Kar nekaj pomanjkljivosti avtomobilu ne more biti v ponos, med drugim škripajoča notranjost, ki je polna takšnih in drugačnih za uho neprijetnih zvokov, po domače imenovanih čričkov, ki jih od Opla ne bi pričakovali. V testnem avtomobilu je za to na primer poskrbel naslon za voznikovo roko na vratih. Moteče in živce parajoče. Res škoda, saj smo imeli zaradi tega mešane občutke, s poudarkom, da je šlo za malo preveč malomarno sestavljen sicer udoben in velik avtomobil.
Na srečo za pozitivno plat poskrbi motor. Dvolitrski dizel prepriča s 177 konjiči moči, smo pa med vožnjo dobili občutek, da s samodejnim menjalnikom nista vselej na ti, kar motorju vzame nekaj iskrivosti. Zavoljo zapoznelega reagiranja pa zna spraviti ob dobro voljo tudi voznika, ki mora občasno prilagoditi način vožnje, če želi iz te naveze iztisniti nekaj več. Na srečo pametni ključ, ki je vsekakor pomembna podrobnost pri udobju, dobro deluje.
Sicer pa je grandland X križanec, ki povprečnemu kupcu zagotovi to, kar lahko od njega pričakuje. Mirno in tiho delovanje pogona ter že omenjeno udobje, tudi za volanskim obročem, so veliki plusi tega avtomobila. Kot tudi povprečna poraba, ki nagradi lastnika, saj se ustavi pri vsega 6 litrih na 100 prevoženih kilometrov, kar je glede na velikost, težo in splošno grandlandovo pojavo več kot prepričljiva številka. Zgodba zase pa je še ena številka, ki opredeljuje ceno. Že v uvodu smo omenili, da stane testni grandland X 34.020 evrov. Seveda je najvišja stopnja opreme ultimate z vidika udobja in varnosti skorajda popolna (tudi ogrevanje sedežev, navigacija, parkirni pomočnik, samodejno zaviranje v sili), dizelski motor zmogljiv in hkrati varčen, dodana vrednost je kljub manjši graji tudi 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki razbremeni voznika. A ta znesek za (povprečni) družinski proračun pomeni kar izdaten poseg v bančni račun. Če razmišljate podobno, pri Oplu na srečo ponujajo kar nekaj alternativ v obliki nekoliko manj zmogljivega 130-konjskega dizla z za eno stopnjo skromnejšo opremo innovation, ko se cena ustavi pri precej bolj ugodnih 28.170 evrih. V razmislek.
