Višegrajke kot »otok zaupanja v EU«

Bled – V nadaljevanju razprav o moči zaupanja je bilo danes v središču sodelovanje in povezovanje v Srednji Evropi oziroma Višegrajski skupini in na Zahodnem Balkanu. Ob robu srečanja so bila številna dvostranska srečanja, tudi Karla Erjavca in vodje hrvaške diplomacije Vesne Pusić.

V ponedeljek začeta tema o vzpostavljanju zaupanja je danes načela srednjeevropsko sodelovanje in predvsem Višegrajsko skupino ter možnost njene širitve. Štiri je lepa številka, je zaprtost skupine, v katero se je leta 1991 povezala četverica – Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška –, značilno povzel eden od udeležencev.

Višegrajska skupina je eden od »otokov zaupanja v Evropski uniji«, je povedal Petr Drulak, prvi namestnik zunanjega ministra Češke. Čeprav se članice med seboj zelo razlikujejo, jim je uspelo vzpostaviti medsebojno zaupanje; vzpostavitev mreže zaupanja bi moralo postati tudi cilj znotraj EU. Članice Višegrajske skupine se ne strinjajo vedno, vendar zaradi zaupanja zmorejo presegati medsebojne razlike, je dejal Drulak. Poleg nordijskih držav so edina regionalna skupina, ki deluje znotraj Evropske unije, in to je že nekaj, kar je pomembno, je pripomnil Rainer Münz, vodilni strokovnjak za Srednjo Evropo. Čeprav V4, denimo, nima skupnega stališča o sedanji krizi v Ukrajini in odnosih z Rusijo, se je pogosto sposobna uskladiti. Hkrati je po vstopu v Unijo Srednja Evropa postala »motor rasti«.

Vprašanje širitve Višegrajske skupine je načel nekdanji predsednik Danilo Türk. Četverica bi se lahko naravno širila, denimo s Slovenijo in Hrvaško, to bi pomenilo logično nadaljevanje njene politične usmeritve. Omenil je tudi skupni interes Slovenije z V4 v več temah.

V nadaljevanju razprave je bilo spet očitno, da so članice povezave nenaklonjene širitvi. Izvršna direktorica Mednarodnega višegrajskega sklada Karla Wursterova je govorila o prostoru za sodelovanje s Slovenijo, hkrati pa poudarila, da odločitve sprejemajo v notranjem dialogu v skupini. Primernejše od širitve Višegrajske skupine je oblikovanje novega načina povezovanja držav Srednje Evrope poleg sedanjega višegrajskega okvira, je predlog komentiral Drulak. Vprašanje po njegovem mnenju je, ali bi združenje širitev preživelo oziroma ali to ne presega skupne dediščine, na kateri je bila ustanovljena višegrajska povezava, kot je dejal madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Tibor Navracsics.

Türk je povedal še, da Srednja Evropa postaja zanimiva tudi globalno, med drugim za Kitajsko in Japonsko. Države regije bi morale biti pozorne na to, interes izkoristiti, ne nazadnje tudi za gospodarsko rast, ki je bila v razpravi omenjena kot izziv regije v prihodnosti.

Blejski forum je tudi tradicionalno prizorišče razprave o Balkanu, ki se je vsako leto množično udeležujejo zunanji ministri regije. Tokrat je bilo osrednja tema vprašanje, kako doseči uspešno regionalno sodelovanje oziroma ga prevesti v konkretne projekte ter kako preseči začarani krog medsebojnega nezaupanja in obtoževanj.

Srečanje Pusić-Erjavec

Ob robu strateškega foruma sta se srečala zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec, in vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusić. Na vprašanje, ali sta govorila o vprašanju prenesenih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je gostja odvrnila, da sta se na to temo pogovorila že o vsem, o čemer sta se nameravala. »Možnosti, ki so na voljo, so jasne.«

Erjavec je na sploh zadovoljen z udeležbo na blejski konferenci in njenimi temami. »Kombinacija srečanj med politiki, gospodarstveniki in mladimi ustvarja odlično sinergijo,« je rekel na novinarski konferenci pred koncem foruma. Dilemo, da letos najvišjih predstavnikov držav na forum ni bilo, je pojasnil kot načrtno izbiro: zaradi negotovih političnih razmer predsednikov vlad namenoma niso vabili.