Sobota, 16. 12. 2017, 12.45
6 let, 4 mesece
Kramar: Ne drži, da sem Farrokhzadeha sam pripeljal v NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
3
Pred komisijo državnega zbora, ki preiskuje domnevno pranje denarja v NLB s strani komitenta Iraja Farrokhzadeha in ki je v prvem delu zaslišala srednji menedžment, so pričali tudi nekdanji vodilni v banki. Kot so povedali, s primerom sprva niso bili seznanjeni, ko so presodili, da je poslovanje z njim lahko tvegano, pa so mu račun zaprli.
Marjan Kramar, ki je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009, je na vprašanje predsednika omenjene komisije Janija Möderndorferja (SMC), ali drži, da je komitenta Iraja Farrokhzadeha iz Irana sam pripeljal v banko, odvrnil nikalno. Tudi na vsa preostala vprašanja o komitentu, ki naj bi v letih 2009 in 2010 prek NLB pral denar, je Kramar odgovoril: "Na vsa ta vprašanja lahko odgovorim, da ne vem ničesar."
Kramar: O prihodu iranskega komitenta me ni informiral nihče
Dodal je, da tudi ni vedel, da je ta komitent prišel in posloval v banki. "Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je prišel nekdo tak. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno podjetje," je zatrdil Kramar.
Po njegovih besedah so področju upravljanja tveganj namenjali velik poudarek. O tej zgodbi bi ga lahko obvestili le iz centra notranje revizije ali službe za skladnost poslovanja. "Obe sta imeli direkten kontakt do uprave," je dejal in povedal, da se ne spomni, da česa, kar sta predlagali, ne bi realizirali ali podprli.
Marjan Kramar je zanikal, da bi iranskega komitenta sam pripeljal v NLB.
Kramar prav tako ne ve ničesar o obsegu poslovanja tega komitenta, dejel je, da ne in da tudi v času mandata ni razpolagal s podatki. "Banka je bila zelo velik sistem, ki se ga lahko vodi le, če je organiziran in če temelji na delegiranju; vsak nivo je imel svoje naloge in pooblastila," je menil.
Jašovič: Ko sem prišel v NLB, je Farrokhzadeh z banko že posloval
Tudi Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, je povedal, da Farrokhzadeha ni poznal. "Ko sem prišel v NLB, je z banko posloval že leto dni," je dejal Jašovič in dodal, da je prvič slišal zanj, ko je uprava prejela predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije, ki mu ga je odobrila prejšnja uprava. "Tega predloga se ne spomnim, zagotovo pa ni bilo izpostavljenega nobenega tveganja," je pojasnil.
Jašovič se tako tudi ne spomni, da naj bi prav on podpisal predlog za podaljšanje znižanega plačila provizije. "Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje z banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo," je dejal.
Božo Jašovič je poudaril, da uprava NLB ne more biti vpeta v odpiranje računov in transakcije komitentov.
Ko se je izkazalo, da tveganja obstajajo, so se v NLB odločili, da Farrokhzadehu račun zaprejo, je nadaljeval Jašovič. To je bilo proti koncu leta 2010, po uvedbi sankcij proti Iranu in pridobitvi mnenja Banke Slovenije ter seznanitvi z izsledki notranje revizije.
Ta je ugotovila, da način spremljave poslovanja komitenta ni bil dovolj ustrezen in da bi morali prepoznati elemente sumljivega poslovanja. "Presodili smo, da je poslovanje s tem komitentom lahko tvegano, in račun zaprli," je dejal.
Jašovič je izpostavil, da podatki o transakcijah komitentov ne prihajajo do vrha bank. Uprava ne more biti vpeta v odpiranje računov in transakcije komitentov, je dejal, glede konkretnega komitenta, ki je bil res opredeljen kot tvegan, pa dodal, da je po ugotovitvah pristojnih služb posloval prek evropskih bank.
Vičič: Komerciala je morda odločala preveč samostojno
Podobne trditve je v pričanju podal tudi Miran Vičič, nekdanji član uprave, pristojen za plačilni promet ter za poslovanje s prebivalstvom in malimi podjetji. "Ko sem bil obveščen, da obstajajo tako imenovani mehki indici, da bi lahko šlo za sumljive transakcije, sem zahteval, da vse strokovne službe z različnih zornih kotov o tem podajo mnenje in ugotovijo, ali je kaj narobe. Vsakič sem dobil odgovor, da je vse v skladu z zakonodajo," je pojasnil.
Na vprašanje članov komisije, kako se je primer iranskega komitenta vseeno lahko zgodil, je odgovoril, da se je morda primerilo to, da je komerciala, katere cilj je delati posel in z njim služiti ter pri tem upoštevati zakonodajo, preveč samostojno odločala o tem, ali naj se ta posel nadaljuje ali ne.
Nekdanji član uprave NLB Miran Vičič je menil, da je komerciala banke morda odločala preveč samostojno.
Prav zato so po njegovih pojasnilih v letu 2011 ustanovili komisijo za preprečevanje pranja denarja, ki je v primerih z mehkimi indici poskrbela, da so mnenje o določenem primeru podale vse službe v banki.
Tudi on ni znal pojasniti tega, da se pod prvo znižanje provizije Farrokhzadehu, ki jo mora odobriti uprava, ni podpisal prav noben člane uprave, so pa podpisani ljudje, za katere komisija ni ugotovila, kdo so. "To je nenavadno. Hierarhija je jasno določena," je menil Vičič.
Pred komisijo bi morala danes stopiti še nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič in nekdanji nadzornik NLB Igor Marinšek, vendar ju ni bilo na zaslišanje.
3