Sobota, 16. 12. 2017, 16.07
6 let, 4 mesece
To je načelnost: korporacije mu ponujajo gore denarja, a se ne da
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,18
Francoz Jean-Baptiste Kempf je znan kot eden od najbolj načelnih posameznikov v svetu tehnologije in tudi širše. Številne velike blagovne znamke in podjetja mu že dolgo ponujajo astronomske zneske denarja, a jih je do zdaj vse po vrsti zavrnil. Kdo sploh je Jean-Baptiste Kempf in kaj korporacije s tem, ko mu pod nos molijo kupe denarja, sploh hočejo od njega?
Jean-Baptiste Kempf s posebnim pokrivalom, prometnim stožcem, ki je zaščitni znak njegovega projekta, za katerega se z milijoni grebejo številna velika svetovna podjetja.
Precej ljudi, ki so v zadnjih dobrih 15 letih uporabljali osebni računalnik, je najverjetneje že naletelo na program VLC media player.
Gre za z naskokom najbolj priljubljen program za predvajanje glasbe in predvsem videa, ki ni privzeto nameščen v operacijskem sistemu, temveč ga je treba prenesti s spleta (klik za prenos programa v slovenskem jeziku). Na voljo je tudi kot aplikacija za pametne telefone z Androidom in pametne telefone iPhone.
VLC je do zdaj zabeležil že več kot dve milijardi prenosov, kar je dosežek, s kakršnim se lahko pohvali le peščica programov in aplikacij za osebne računalnike in pametne telefone.
Program VLC media player so že leta 1999 začeli razvijati francoski študentje na tehnološkem inštitutu Ecole Centrale Paris, kamor se je leta 2003 vpisal tudi računalničar Jean-Baptiste Kempf.
Kempf je začel aktivno sodelovati pri razvoju programa VLC in pozneje ustanovil neprofitno organizacijo VideoLAN, ki je delo na predvajalniku VLC nadaljevala po tem, ko je bilo projekta na fakulteti konec. Organizacija VideoLAN ima danes več sto članov v 40 državah.
Program VLC je najprej nastal kot orodje za preizkušanje hitrosti in zanesljivosti internetnega omrežja v študentskih domovih univerzitetnega inštituta Ecole Centrale Paris. Prometni stožec medtem ni le ikona programa VLC, temveč tudi zaščitni znak in logotip organizacije VideoLAN. Pristaši programa se pogosto šalijo, da VLC v resnici pomeni Very Large Cone, kar je v slovenskem prevodu "zelo velik stožec".
Zakaj Kempfa silijo z denarjem in zakaj jih zavrača
Uvodoma smo omenili, da je VLC media player eden največkrat prenesenih in danes še vedno zelo pogosto uporabljanih programov na vseh platformah. To pomeni, da je VLC odličen reklamni pano - oglase, ki bi jih prikazoval VLC, bi vsak dan videlo na milijone ljudi.
To dobro vedo številna podjetja in blagovne znamke, ki zaradi tega že leta pritiskajo na Kempfa, predsednika organizacije VideoLAN, naj vendarle popusti in sprejme denar. Do zdaj je glede na več virov zavrnil že nekaj deset milijonov evrov, morda še več.
A Kempf se ne da. Že večkrat je poudaril, da delo v organizaciji VideoLAN opravlja izključno zaradi ljubezni do odprtokodnih programov, med katere spada tudi VLC, ne zaradi denarja. Odprtokodnost med drugim pomeni preglednost, saj lahko vsak vidi, kako je program narejen.
Kempf želi tudi, da VLC ostane ena od redkih neosvojljivih trdnjav, ki ji mahanje z milijoni ne more do živega, in program, ki uporabnikov ne bo nadlegoval z oglasi.
Vsi programerji, ki razvijajo program VLC in sorodne projekte organizacije VideoLAN, so prostovoljci, kar pomeni, da za svoje delo ne dobijo niti centa. Organizacija VideoLAN se sicer financira izključno iz donacij, ki jim jih je mogoče nameniti ob prenosu programa VLC - ta je popolnoma brezplačen. Zunanjih pokroviteljev nimajo. Jean-Baptiste Kempf je četrti z desne v drugi vrsti.
"Zneski so bili tako visoki, da jih je bilo težko zavrniti"
Kempfu so se podjetja večkrat sicer že približala tudi s ponudbo za nakup programa VLC. "Zneski so bili ogromni in resnično težko jih je bilo zavrniti," je povedal za medij Slashdot.
A kot pravi, tisti, ki so VLC želeli zase, niso znali drugega kot opletati s svežnji denarja, niso pa razumeli, kaj pravzaprav hočejo kupiti. "VLC ima polno licenco GNU, kar pomeni, da njegovo kodo lahko upravlja in jo spreminja vsak, le ostati mora odprtokoden, prodajati pa ga ne sme nihče. Razen imena v resnici nimamo ničesar, kar bi jim lahko prodali."
VLC je veliko več kot le medijski predvajalnik. Oglejte si, kaj vse zna:
