Govor o podnebnih spremembah je zadnja leta postal vse bolj prisotna tematika tako med strokovnjaki kot med laiki. Predvsem slednji o podnebnih spremembah radi govorimo, ko zaznamo nenavadno ali ekstremno vreme za nek letni čas. A raziskave podnebnih sprememb na območju Slovenije so bile doslej nesistematizirane in omejene.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so zato leta 2008 pričeli s projektom Podnebna spremenljivost Slovenije, kjer so na podlagi kontroliranih in homogeniziranih nizov podnebnih spremenljivk podrobneje analizirali podnebne spremembe na Slovenskem od leta 1961 dalje. Tako so izkoristili bogat arhiv meritev državne meteorološke mreže in prišli do statistično relevantnih rezultatov za preučevanje podnebnih sprememb pri nas.
Slovensko ozračje se segreva s hitrostjo 0,36 °C na desetletje
Povprečna temperatura zraka na slovenskem je odvisna od več dejavnikov, kot so zemljepisna širina ter dolžina, nadmorska višina, bližina morja ipd., pojasnjuje Renato Bertalanič z Arsa. Iz meteoroloških meritev od leta 1961 dalje je razvidno, da so zadnja desetletja občutno toplejša od predhodnih. O najtoplejšem obdobju lahko govorimo po letu 1997, četudi lahko znotraj enega leta prihaja do velikih razlik med meseci. “Tudi če je leto nadpovprečno toplo, to še ne pomeni, da so nadpovprečno topli vsi meseci. Primer je leto 2001, ko je bil oktober zelo topel, z odklonom do 4 stopinje nad povprečjem, november je bil pa zelo hladen in je imel odmike tudi do 3,5 stopinje pod povprečjem. Razlike pa so tudi med različnimi kraji,” opozarja Bertalanič.
Neglede na kratkoročna in lokalna temperaturna nihanja je trend jasen. Ozračje v Sloveniji, meritve so opravljali na višini dva metra nad tlemi, je vedno toplejše trdi Bertalanič. “Od 60. let prejšnjega stoletja do konca naše raziskave [leto 2011], se je temperatura dvignila za približno 1,8 stopinje. Zdaj je ta vrednost blizu 2 stopinj Celzija. Povprečna temperatura je v tem obdobju naraščala za 0,36 stopinje na desetletje, torej je trend približno 3 odstotke zvišanja na desetletje.”
Od 15 do 20 odstotkov manj snega vsakih 10 let
Pri padavinah je slika še bolj kompleksna kot pri temperaturah, saj so mnogo bolj spremenljive prav tako pa jih mnogo bolj določa geografska lokacija. V Sloveniji je najbolj vodnato severozahodno območje (severno Posočje, Julijske Alpe), kjer letno zapade tudi več kot 3000 milimetrov padavin, medtem ko je v vzhodni Sloveniji padavin občutno manj, v Prekmurju celo manj kot 900 milimetrov letno, pa pojasnjuje Mojca Dolinar z Arsa. Prav tako so seznoski viški in nižki padavin od ene do druge geografske lokacije različni.
Laične občutke o količini padavin toliko bolj medejo še tako imenovane izdatne dnevne padavine – dnevi, ko dežuje intenzivno. Teh dni je največ v hladnem delu leta, a niso pokazatelj skupne količine padavin. “Padavine se iz leta v leto veliko bolj spreminjajo kot temperature, poleg tega je veliko let, ko imamo nasprotni signal, da je en del države recimo presuh, drug del pa premoker,” pravi Dolinarjeva, a dodaja, da so na letni ravni spremembe že tako velike, “da lahko z veliko gotovostjo govorimo, da imamo padavin na letni ravni bistveno manj, tam okrog 4 pa do 6 odstotkov na desetletje manj.”
Še višji pa je upad snega, kar se nam ob enem izmed najbolj zasneženih februarjev morda zdi kontraintuitivno. Izjemni vremenski dogodki so pogostejši pozimi, kar lahko pomeni, da lahko v nekem obdobju zapade tudi do sedemkrat več snega kot je za to obdobje povprečje. “Ampak kljub temu so na sezonski ravni spremembe znatne. Pri skupni snežni odeji se ta signal z veliko gotovostjo kaže povsod v višjih legah. Na desetletje se snežna odeja tam manjša od 15 pa do 20 odstotkov. Pri višini novozapadlega snega pa se ta trend jasno kaže tudi na nižinskih postajah,” še dodaja Mojca Dolinar.
