Ljubljana - Predlog strategije upravljanja kapitaslkih naložb države je preskočil prvo parlamentarno sito. Odbor za finance in monetarno politiko je namreč po več kot deveturni razpravi sredi noči potrdil odlok o tej strategiji. Soglašali so tudi s koalcijskimi dopolnili, da bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba in da bodo čez leto dni opravili nekakšno oceno te srategije in jo po potrebi spremenili. Amandmaje Združene levice je odbor zavrnil.
Predlagana strategija upravljanja državnih naložb predstavlja ključen korak k bolj učinkovitemu korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti, je poslancem povedal državni sekretar Metod Dragonja in dodal, da je dokument razvojno naravnan.
Dragonja je tudi tokrat pojasnil, da strategija prinaša sedem ciljev, med drugim bolj učinkovito upravljanje naložb, premišljeno pridobitev kapitalskih naložb, večjo učinkovitost razpolaganja z naložbami in usmerjanje podjetij na borze. Ključen del strategije je tudi klasifikacija naložb. Dragonja je povedal, da bo strateških 24 podjetij ali 68 odstotkov knjigovodske vrednosti državnih naložb, pomembnih bo 21 podjetij ali 18 odstotkov državnega kapitala. To pomeni, da 46 deležev, ki naj bi bile portfeljske in torej predvidene za prodajo, predstavlja le 14 odstotkov knjigovodske vrednosti kapitala. Po besedah Dragonje strategija predvideva, da bo država še naprej ohranjala deleže v energetiki, infrastrukturi in drugih podjetjih, ki predstavljajo verige dodanih vrednosti ali monopole. Pojasnil je še, da bo iz bančništva država postopoma izstopala večinoma zaradi zavez, ki smo jih dali ob sanaciji bank. Naložbe, katerih prodajo je državni zbor potrdil že leta 2013, takih je še 10, vlada v klasifikacijo ni razvrščala. Kot je pojasnil Dragonja, zato da ne bi posegali v odločitev poslancev in da ne bi posegali v privatizacijske postopke.
Zamenjava premoženja SDH
Strategija se nanaša tudi na naložbe Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad), kar pomeni, da ti dve družbi z delom naložb ne bosta mogli prosto razpolagati. Dragonja je pojasnil, da ima SDH za poplačilo svojih obveznosti dovolj premoženja za poplačilo svojih obveznosti. Letos in prihodnje leto s tem po besedah Dragonje ne bo težav, za zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti SDH pa bo treba v letu 2017 treba pristopiti k zamenjavi dela premoženja. Dodal je, da bodo dolgoročno vzdržnost Kada preučili v okviru ustanavljanja demografskega sklada.
Jožef Horvat (NSi) je povedal, da po njegovem mnenju potrebujemo strategijo upravljanja. Čeprav je ta dokument po njegovih besedah sprva veliko obetal, ga v NSi ne bodo podprli, ker predstavlja ustavitev privatizacije. »Nekdo še vedno želi imeti bankomate v državnih podjetjih,« je dejal.
Tudi v Združeni levici so napovedali, da dokumenta ne bodo podprli, vendar iz drugega razloga. Kot je pojasnil Luka Mesec (ZL), je zanje ta strategija problematična iz treh razlogov: ker kot cilj upravljanja ne postavlja zaposlenosti, ker ne obravnava nefinančnih ciljev in ker gre za akt o privatizaciji.
Veber proti prodaji bank
Tudi Janko Veber (SD), ki je bil zaradi afere Vebercom razrešen z mesta obrambnega ministra, je napovedal, da strategije upravljanja kapiatlskih naložb ne bo podprl. Prvi razlog je po njegovih besedah načrtovana prodaja bank. »Če izstopimo iz lastništva bank, izgubimo nadzor,« je dejal in dodal, da strategija poleg tega ne obravnava javno-finančnih ciljev. »Ta akt ne bo prinesel nobenega premika,« je bil kritičen Veber.
Alenka Bratušek (Zaab) je izrazila dvom, ali je mogoče odlok o strategiji tudi amandmirati, a je od predsednice odbora in zakonodajno-pravne službe dobila pojasniila, da s tem ni težav. Bratuškova je kljub temu napovedala preveritev tega vprašanja na komisiji za poslovnik in dodala, da zaradi načina sprejema tega dokumenta ne bodo podprli. Ker je vlada predlagala, da se strategijo po letu dni ponovno prevetri, je Bratuškova menila, da gre v resnici za letni načrt upravljanja in ne strategijo. Zanimalo jo je, kaj je strateška naložba in kako bosta državni instituciji v Zavarovlanici Triglav nazaj dobili glasovalne pravice.
»SDH je brez tega dokumenta bos in brez njega ne more učinkovito upravljati državnega premoženja,« pa je menil Franc Laj (SMC) in dodal, da brez tega od SDH tudi ne moremo zahtevati odgovornosti in rezultatov. »Ne morem reči, da je dokument optimalen, vsekakor pa je sprejemljiv,« je povedal.
Telekom nestrateški, Cinkarna pomembna
Na vprašanje Meseca, kam bi bila uvrščena Telekom Slovenija in Cinkarna Celje, če bi jih vlada po merilih strategije razvrstila v klasifikacijo, je Dragonja pojasnil, da Telekom ne bi bil nujno strateški, Cinkarna pa bi lahko bila pomembna naložba. O tem zakaj ni nujno, da je država večinski lastnik Telekoma, pa je državni sekretar pojasnil, da zato, ker ne gre za monopolni trg. Navedel je, da tudi druge države z izjemo Švice nimajo večinskega državnega lastništva.
Dragonja je dodal, da so nad strategijo nabolj razočarani tisti, ki se jim s tem dokumentom zmanjšuje vpliv. Glede nefinančnih ciljev pa je pojasnil, da so izhajali iz tržno naravnanega sistema, kjer so ključni finančni cilji in dodal, da so se pri tem zgledovali po Švedski.
Horvat je ugotovil, da je glede na Vebrovo stališče celo SD proti strategiji, zato je menil, da bi bilo bolje ta dokument vrniti, da se bo vsaj koalicija o njem poenotila.
Uroš Prikl je napovedal, da bo Desus podprl strategijo, a tako kot njegov kolega Laj je priznal, da dokument ni idealen, a da je uravnotežen. O tem, da bo bodo čez leto dni prevetrili dokument, pa je dejal, da je leto dni dovolj dolgo obdobje, ko se lahko razmere na trgu spremenijo, »zato je prav, da se naredi določena inventura«.
V razpravi se je zlasti v povezavi s Telekomom odprlo vprašanje, kakšen je strateški kupec. Dragonja je pojasnil, da po oceni vlade strateškost nujno ne pomeni vlagatelja iz branže, ampak da podjetje naprej razvija.
Na očitke, da je ta dokument rezultat kupčkanj in izpolnjevanja božičnih želja, pa je Dragonja odvrnil, da vsak dokument zahteva določene kompromise, vendar meni, da niso šli predaleč, da bi konsistentnost dokumenta postavili pod vprašaj.
Tudi SDS je napovedal, da strategije upravljanja ne bo podprl. Andrej Šircelj je povedal, da ta strategija ne prinaša dodane vrednosti in da ne gre za dokument, ki bi prinesel napredek. Šircelj je ugotavljal, da bo Slovenija tako še manj zanimiva ta tuje vlagatelje, s čimer po njegovih besedah izgubljamo tudi mi.
Dileme glede omejitve koncentracije
Predstavnica zakonodajno-pravne službe je opozorila na omejitve glede koncentracije naložb, po katerih zasebno lastništvo v nekaterih pomembnih družbah ne bi smelo preseči državnega deleža, saj bi to po njenih besedah lahko posleglo tako določene ustavne pravice kot v človekove pravice.