POGREBNI STROŠKI

Prestolnica mačehovska do revnih pokojnikov

Objavljeno 19. april 2015 20.08 | Posodobljeno 19. april 2015 20.09 | Piše: Vladimir Jerman

Če pokop »socialnega pokojnika« plača Mestna občina Ljubljana, ne objavijo ure pogreba, ne dovolijo poslovitve, prav tako ne obreda z župnikom ali pokopa v že obstoječo družinsko grobnico.

Pokop v že obstoječo družinsko grobnico na Žalah ni mogoč, če pogreb plača mesto. Foto Uroš Hočevar/Delo

V kriznih časih, ki jih živimo, pogrebni stroški niso mačji kašelj. Povprečni strošek žarnega pogreba je okoli 1000 evrov, klasičnega pa 1500. Tega že marsikdo ne zmore. Če ga plača občina, pa pokojniku, denimo na ljubljanskih Žalah, pripada le anonimni pogreb brez javnosti in obreda. Kar spominja na stare čase, ko so – v svarilo živim – izobčence pokopavali v neposvečeno zemljo. »V ljubljanskem domu starejših kot prostovoljka redno obiskujem 92-letno upokojenko,« pove sogovornica. »Nima živih sorodnikov, njena pokojnina je okoli 650 evrov, razliko do polne oskrbnine ji doplačuje Mestna občina Ljubljana (MOL), katere občanka je.«

Revežu gre anonimnost

Ko se je varovankino zdravje nepričakovano poslabšalo, se je skrbna prostovoljka po načelu, da je bolje biti pripravljen kot presenečen, pozanimala, kako je v takih primerih s pogrebom. Zanj poskrbijo Žale, je izvedela, tja naj vpraša. V največjem slovenskem pogrebnem podjetju so povedali, da je pokop, kadar ga plača občina, anonimen. Ne objavijo ga, poslovitev ni možna, prav tako ne pokop v že obstoječo družinsko grobnico. Obreda z župnikom, čeprav bi ga pokojnik želel, ne dopustijo.

Kategorično odklanjanje vsega, kar bi po njenih predstavah spadalo k pietetnemu odnosu do revne pokojnice – čeprav je živela zgledno, pošteno in delovno, žal s preskromno pokojnino ne bo imela niti za lastni pogreb, zato ji ga bo morala plačati ali vsaj doplačati občina –, je spraševalki vzelo sapo. To je na Žalah tudi rekla. Napotili so jo na Molov oddelek za zdravje in socialno varstvo, kjer so to potrdili: »Gospa, žal je tako, kot pravijo na Žalah. Pepel raztresejo na prostoru za anonimni pokop. Kar bi želeli drugače, morate plačati sami.« Raztros pepela »socialnega pokojnika« opravijo v popolni anonimnosti.

Na spletni strani Javnega podjetja Žale izvemo, da je cena osnovnega standardnega pogreba z žaro 593 evrov, s krsto pa 709. Od lani, ko je zdravstvena blagajna prenehala prispevati 500 evrov pogrebnine, je celotni pogrebni strošek na plečih pokojnikovih svojcev, tudi stroški letne najemnine od najmanj 20,70 evra za žarni grob do 207 evrov za grobnico z več kot štirimi prostori. Zastonj ni niti prostor za raztros pepela, najemnina zanj je 34,50 evra na leto. Tolikšna je tudi najemnina prostora za anonimni pokop.

Med etiko in pieteto

Katera pravila veljajo za svojce revnega pokojnika, ki mu pogrebne stroške poravna občina, smo vprašali na nekaj večjih slovenskih pokopališč. Mag. Robert Martinčič, direktor JP Žale, je dejal: »Pogrebne svečanosti in pokope vedno izvedemo v skladu s pisnim dogovorom z naročnikom storitve. Pri tem ne ločujemo med fizičnimi in pravnimi osebami. MOL je torej naročnik kot vsaka druga oseba. V skladu z odlokom veljajo pri ravnanju z grobovi in plačevanju najemnine za vse najemnike enaka pravila.«

Rafaela Šegedin, ki vodi pogrebno službo novomeške komunale, pravi, da pristojni CSD preveri, ali je pokojnik upravičen do povračila pogrebnih stroškov. »Pri tem ni pomemben samo socialni status pokojnika, ampak tudi naročnika pogrebnih storitev.« Lokalna skupnost poravna le minimalne stroške standardnega pogreba, za dodatne storitve morajo plačati svojci. Prav tako se odločijo o vrsti pokopa in načinu (javni, v družinskem krogu, anonimni). Pokojnika lahko pokopljejo v družinsko grobnico, če je bil najemnik grobnega prostora ali če to dovoli obstoječi najemnik, sicer se s svojci odločijo za nov grobni prostor. Plačevanje najemnine zanj prevzame naročnik pogreba.

Sogovornica je še dodala, da vedno sledijo etičnemu kodeksu pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga aprila 2013 sprejeli Gospodarska in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V imenu prve ga je kot predsednik sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost podpisal mag. Robert Martinčič, že omenjeni direktor JP Žale.

Socialna grobnica donirana

Pri Pogrebnem podjetju Maribor »način pokopa, obseg pogrebnih svečanosti in določitev grobnega prostora opravijo v dogovoru z naročnikom pogreba. Socialno šibkejši naročnik lahko zaprosi za pogrebnino, ki znaša 538,40 evra, in posmrtnino, ki znaša 269,20 evra. Če dedičev ni ali ti niso sposobni poravnati stroškov pogreba, jih poravna lokalna skupnost, v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, poravna stroške pokopa občina, kjer je imel umrli zadnje začasno prebivališče, oziroma občina, v kateri je oseba umrla. V navedenih primerih gre za tako imenovane socialne pokope, katerih naročnik niso svojci, temveč lokalna skupnost (občina).«

V Mariboru jih praviloma izvajajo v dveh oblikah. »Večinoma kot pokop žare v socialno grobnico na Pobrežju, ki jo je v celoti obnovilo in doniralo Pogrebno podjetje Maribor. Pokop je javen (razen če naročnik – MOM – izrecno ne določi drugače). Pri takšni pogrebni slovesnosti lahko na osnovi naročila svojcev in prijateljev pokojnika sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev, pevci, glasbeniki, govorniki... Druga oblika je anonimni raztros pepela na pokopališču Dobrava.« Kot družbeno odgovorno podjetje opravijo del socialnih pokopov brezplačno, tudi najemnine za grobni prostor pri njih ni.

Pomembne razlike

Za pokopališko dejavnost novogoriške komunale je Boštjan Milavec povedal: »Mestna občina Nova Gorica (MONG) za socialne primere izvaja žarni pogreb na pokopališču Stara Gora v poseben žarni boks. Priznamo stroške osnovnega pogreba (prevoz, kremacija, okrasna žara, organizacija osnovnega pokopa), pripravimo osmrtnice, ki jih izobesimo samo na pokopališču. Za preostalo morajo svojci dodatno plačati. Žarni boksi za socialne pokope so last občine, zato najemnine ne zaračunavamo.«

Vojko Rotar, svetovalec za odnose z javnostmi pri Komunali Koper, o njihovi praksi, kadar pokojnik nima svojcev, pravi: »Občine, kjer je imel prijavljeno stalno bivališče, pokrijejo stroške upepeljevanja, vendar brez pogrebnega protokola. Če bi v takšnih primerih znanci ali prijatelji želeli izvesti pogreb, lahko to storijo, ob tem da krijejo dodatne stroške za cvetje, sveče, protokol, oglas, pevce...«

Klara Škrabec, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski komunali: »V teh primerih občina krije prevoz in pripravo pokojnika, kremacijsko krsto, upepelitev, žaro, pogrebni obred in pokop. Svojci lahko naročijo cvetje, pevce, govornike ipd. Prav tako lahko pokojnika pokopljejo v obstoječi grob ali se odločijo za enojnega (krsta), žarnega ali za raztros. Odločijo tudi o načinu pokopa: verski, civilni, stroške teh storitev pa krijejo sami. Običajno je naročnik pogreba tudi najemnik groba. Če je to kdo od svojcev, ki ni naročnik oziroma plačnik pogreba, kot najemnik podpiše dovoljenje za pokop v obstoječi grob. Najemnik plačuje letno najemnino po ceniku glede na vrsto groba.«

Za konec še k murskosoboški komunali, kjer so dejali: »Pokop teh oseb izvedemo v skladu z naročilom stranke, v tem primeru pristojnim CSD. Tovrstno naročilo praviloma pokrije osnovne stroške pogreba – najcenejša krsta, osnovna priprava pokojnika, pokop brez izvedbe slovesnosti, osmrtnico izobesimo na pokopališču. Najemnino za grobni prostor večinoma plačujejo svojci, možen je tudi pokop v obstoječo družinsko grobnico.«

 

Po smrti nismo vsi enaki

Že razlike v ceni krst so ogromne, med najcenejšo, ki stane okrog 150 evrov in je namenjena sežigu pokojnika, in najdražjimi je vsaj desetkratna razlika v ceni. V kamniški Menini jih na leto izdelajo približno 65.000. Tri četrtine jih izvozijo, najdražje različice pa prodajajo tudi po več kot 2000 evrov.

 

Kaj pa etični 
kodeks?

Da bi družba lahko zagotovila dostojen pokop slehernega državljana, sta Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in Odbor pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pred dvema letoma podpisala etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti. V Sloveniji je več kot 30 komunalnih podjetij in prek 80 zasebnikov, ki se ukvarjajo s pogrebništvom, zato bi na podlagi tega kodeksa za vse morala veljati enaka etična pravila. Pa očitno ni povsem tako...

 

Objavljamo zahtevo za objavo popravka

»Članek Vladimirja Jermana »Prestolnica mačehovska do revnih pokojnikov«, objavljen dne 19. 4. 2015 na Slovenskenovice.si in v nedeljski izdaji Slovenskih novic dne 12. 4. 2015, vsebuje netočne in zavajajoče informacije.
 
MOL v vseh primerih umrlih občank in občanov brez dedičev ali kadar ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, ravna po določilih Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in zanje naroči ter tudi plača celotne stroške anonimnega pokopa. Pri tem ravnamo v skladu s predpisi in etičnim kodeksom pogrebne in pokopališke dejavnosti.

Če je bil pokojnik najemnik groba, katerega upravljalec je podjetje Žale, d.o.o., se anonimni pokop izvrši v ta grob. V vseh ostalih primerih se ne izvede raztros pepela, kot je napačno navedeno v članku, temveč se posmrtne ostanke shrani v skupno grobnico, za katero Žale ne zaračunavajo najemnine. Tak način pokopa je v MOL uveljavljen že vrsto let, in sicer ravno zaradi pietete, saj hranjenje žare omogoča morebiten kasnejši prekop pokojnika v skladu z zakonodajo, kar v primeru raztrosa pepela ne bi bilo mogoče.

Zakon občini nalaga obveznost naročanja in plačila pokopov, ne drugih pogrebnih stroškov. MOL kot lokalna skupnost nima zakonske podlage za sofinanciranje pogrebov. Kakršnakoli plačila stroškov te vrste bi pomenila porabo javnega denarja  v nasprotju z zakonodajo.

Družinski član umrlega, ki je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic, ima možnost vložiti vlogo za posmrtnino in pogrebnino pri pristojnem »Članek Vladimirja Jermana »Prestolnica mačehovska do revnih pokojnikov«, objavljen dne 19. 4. 2015 na Slovenskenovice.si in v nedeljski izdaji Slovenskih novic dne 12. 4. 2015, vsebuje netočne in zavajajoče informacije.
 
MOL v vseh primerih umrlih občank in občanov brez dedičev ali kadar ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, ravna po določilih Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč in zanje naroči ter tudi plača celotne stroške anonimnega pokopa. Pri tem ravnamo v skladu s predpisi in etičnim kodeksom pogrebne in pokopališke dejavnosti.

Če je bil pokojnik najemnik groba, katerega upravljalec je podjetje Žale, d.o.o., se anonimni pokop izvrši v ta grob. V vseh ostalih primerih se ne izvede raztros pepela, kot je napačno navedeno v članku, temveč se posmrtne ostanke shrani v skupno grobnico, za katero Žale ne zaračunavajo najemnine. Tak način pokopa je v MOL uveljavljen že vrsto let, in sicer ravno zaradi pietete, saj hranjenje žare omogoča morebiten kasnejši prekop pokojnika v skladu z zakonodajo, kar v primeru raztrosa pepela ne bi bilo mogoče.

Zakon občini nalaga obveznost naročanja in plačila pokopov, ne drugih pogrebnih stroškov. MOL kot lokalna skupnost nima zakonske podlage za sofinanciranje pogrebov. Kakršnakoli plačila stroškov te vrste bi pomenila porabo javnega denarja  v nasprotju z zakonodajo.

Družinski član umrlega, ki je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic, ima možnost vložiti vlogo za posmrtnino in pogrebnino pri pristojnem centru za socialno delo. Ti izredni denarni socialni pomoči zadostujeta za plačilo pogreba v MOL, ki vključuje obred s svečanostmi.«

Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo MU MOL
mag. Robert Martinčič, direktor družbe Žale, d.o.o.

Deli s prijatelji