Skupna zadolženost občin je konec leta 2017 znašala 841,6 milijona evrov, kar ob 2,06 milijona prebivalcev pomeni, da je znašal povprečen dolg občana 408 evrov oziroma en evro manj kot leta prej.
Profimedia
Zadolževanje občin je zakonsko omejeno, ob tem se občine zadolžujejo zaradi izvajanja investicij.
STA
Župan Podlehnika Marko Maučič.
Med najbolj zadolženimi občinami na prebivalca še naprej ostaja goričanska občina Gornji Petrovci, kjer dolg na občana znaša 1847 evrov, skupni dolg pa 3,89 milijona evrov, kar pomeni, da so dolg v primerjavi z letom 2015 povečali za 100.000 evrov. V prestolnici dolg na prebivalca znaša 624 evrov, v Mariboru 587 evrov, na Ptuju 505 evrov, v Slovenski Bistrici 514 evrov in v Ormožu 238 evrov. Največji skupni dolg med slovenski občinami ima, pričakovano, slovensko glavno mesto. Ljubljančani so pridelali 171 milijonov evrov dolga, največjemu mestu sledi Maribor z 62,7 milijona evrov, na tretjem mestu je Koper s skoraj 46 milijoni evrov posojil, pri čemer je najbolj zadolženo mesto na prebivalca v omenjeni trojici. Skupna zadolženost slovenskih občin je decembra lani dosegla 841,6 milijona evrov, kar je okrog 57.000 evrov manj kot konec leta 2014. Sicer pa le 16 od 212 slovenskih občin bankam ne dolguje niti evra.
Država se zadolžuje za plače, občine za investicije
In medtem ko nekateri župani poslujejo z zelenimi številkami, drugi nikakor ne morejo splezati na zeleno vejo. Med podravskimi občinami sta na primer med najbolj zadolženimi haloški občini Podlehnik in Žetale. Župan slednje Anton Butolen je zadolženost pokomentiral: »Zadolženost občin v Sloveniji na splošno ni problem in se po nepotrebnem problematizira. Čeprav je naša občina med bolj zadolženimi, je 755 evrov na prebivalca drobiž v primerjavi s tem, da je država vsakega državljana zadolžila za približno 16.000 evrov. Pa tudi sicer bi se verjetno našlo veliko ljudi, ki so osebno zadolženi ali v minusu na računu za več kot 755 evrov. Velja pa poudariti, da je zadolžitev občin zakonsko zelo omejena. Naš dolg je večinoma nastal pri izgradnji vodovoda. V tem pa je tudi razlika med zadolževanjem države, ki se je zadolževala za porabo (plače in pokojnine), in občin, ki smo se zadolževale za izvedbo nujnih investicij, ki jih bodo občani uporabljali vsaj pol stoletja.«
URSIKS
Zadolženost večjih slovenskih občin.
Država pri financiranju občin ne upošteva socialne slike
Župan Podlehnika Marko Maučič se je odzval še na financiranje slovenskih občin od države. Izpostavil je, da formula za financiranje občin sicer vsebuje količnike za upoštevanje različnosti med občinami, vendar da ta ne posega dovolj na področje sociale. »Tu imam v mislih doplačila občine občanom za bivanje v domovih za starejše in obveznosti iz šolstva (avtobusni prevozi in doplačilo oskrbnin v vrtcih). Ta doplačila občine dobesedno izčrpavajo. Pri nas samo za enega občana, ki biva v posebnih pogojih institucionalnega varstva, plačamo na leto okroglih 20.000 evrov, kar pomeni 36 'glavarin' soobčanov,« je težavo ilustriral Maučič.
Arhiv
V občini Gornji Petrovci dolg na prebivalca znaša 1847 evrov.
Pod Šarcem drugače?
Morda pa se lahko župani in seveda županje nadejajo večjega posluha države v obdobju pod novim mandatarjem. Premier Marjan Šarec, ki je županoval v Kamniku, je namreč še pred leti opozarjal, da bi morale občine po zakonu dobiti 630 evrov na prebivalca, in ne dobrih 500 evrov. Leta 2015 je tako dejal, da takratna vlada ni držala obljub in z ukrepi ni omogočila prihrankov občinam.
STA
