Bajdeta bi na prostost lahko spravilo hitenje sodišča
Obramba očeta koroških dečkov je na višjem sodišču opozorila na bistvene kršitve postopka, v katerem je dobil 25 let zapora.
Odpri galerijo
Romea Bajdeta na javno sejo na celjskem višjem sodišču ni bilo. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Romeo Bajde je decembra 2015 na poti s koncerta v Velenju zadavil Lidijo Škratek. Prvostopenjsko sodišče mu je sprva dosodilo 13 let za uboj, v ponovljenem sojenju pa 25 let zapora za umor iz ljubosumja. Sodišču se je mudilo, le dva dni po izreku sodbe bi se Bajdetu iztekel pripor. Obramba je med drugim v pritožbi višje sodnike opozorila prav na pomanjkanje časa za pripravo obrambe, zagovorniki so si namreč kar kljuke podajali. Višje sodišče o pritožbi še odloča.
Bajde je v dobrih dveh letih zamenjal kar šest zagovornikov, je na javni seji na višjem sodišču dejala višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek. Sojenje se je precej zavleklo. Tudi zaradi poškodbe sosodnice in bolniškega staleža sodnice porotnice, da so jo morali zamenjati in ponovljeno sojenje začeti znova, pa tudi obtoženi je imel vrsto zdravstvenih težav. Piko na i je dalo menjavanje zagovornikov. Ob koncu sojenja je že kazalo, da bo menjava zagovornika omogočila, da bi Bajde še pred izrekom sodbe odkorakal iz pripora.
Obtoženi je po dokazovanju preklical pooblastilo svoji zagovornici Maksimilijani Kincl Mlakar, ki je že imela pripravljeno sklepno besedo. Pooblastilo je dal odvetnici Albini Vedenik. Ta je zbolela, sodišču pa se je zelo mudilo. V samo nekaj dneh bi se Bajdetu iztekel pripor, zato mu je na hitro postavilo Andreja Švencbirja za zagovornika po uradni dolžnosti. Švencbir je že ob razglasitvi sodbe napovedal pritožbo, ker se ni utegnil pripraviti. Časa za več fasciklov gradiva je imel manj kot 72 ur.
Tako Vedenikova kot Švencbir sta poudarila, da je bila Bajdetu kršena pravica do obrambe. Vedenikova je poudarila, da si je Bajde njo izbral za zagovornico in mu ne bi smeli določiti zagovornika po uradni dolžnosti. Dodala je, da je sodnik Lenovšek presegel svoja pooblastila: »Na dom mi je poslal detektiva, ki je preverjal, ali sem res doma na bolniški. Ko sta bili bolni sosodnica in sodnica porotnica, tega ni storil. Če bi bile obravnave prej bolj strnjene, se marca, ko se je iztekal pripor, ne bi tako mudilo. Poleg tega je sodnik opravil poizvedbe pri moji osebni zdravnici brez pravne podlage in brez mojega soglasja. Vsi so lahko zbolevali, le zagovornica ne.«
Tudi Švencbir je dejal, da je bilo v postopku preveč napak: »Pritožba apelira na pogum, da se postopek ponovi, čeprav na račun tega, da se Bajde izpusti na prostost. Kateri senat bo zbral dovolj poguma, da bo sodbo razveljavil? Morda ta, morda pa kateri drugi.« Vedenikova in Švencbir sta še dejala, da sodišče ni niti pravilno ugotovilo dejanskega stanja, da Bajde sploh ni bil ljubosumen, da tega nista z gotovostjo potrdila niti izvedenca. »Primanjkljaja v gotovosti ne more sodišče nadomestiti z dokazno oceno prič, ki so si tako različne. Nobena od njih pa ni rekla, da bi bil Bajde patološko ljubosumen,« je še dejal Švencbir. Oba zagovornika sta zahtevala razveljavitev sodbe oziroma prekvalifikacijo v uboj in nižjo kazen.
Kraj, čas in dejstvo, da je Lidiji vzel življenje, niso bili nikoli sporni. Lidijo je po koncertu 26. decembra 2015 v Velenju na poti proti domu pri vrtcu Najdihojca najprej hudo pretepel, nato zadavil. Skril jo je v grmovje, da je šel po avto. Z mrtvo Lidijo v prtljažniku se je vozil po lokalih, potem šel domov, kjer je na družbenem omrežju pustil opravičilo, nato pa jo odpeljal v velenjski zdravstveni dom, kjer je povedal, da je ubil ženo. Bajde, ki ga na javno sejo senata višjega sodišča ni bilo, je ves čas vztrajal, da Lidije ni umoril iz ljubosumja, kar je dokazovalo tožilstvo. Prvostopenjski senat je v ponovljenem sojenju verjel tožilstvu.
Kuzman Razgorškova, ki je predlagala, da višje sodišče sodbo potrdi, je poudarila, da se zagotovitev primernega časa, 30 dni, za obrambo nanaša na obtoženca: »Ta pa je imel več kot dve leti časa. Pri zagovornikih je treba upoštevati, da je bil obtoženi v priporu.« Na očitek glede pričanja izvedencev pa je dejala: »Praviloma govorijo o verjetnosti. O gotovosti govori sodišče. Sicer sodišč ne potrebujemo.« Poudarila je še, da je sodišče prve stopnje uvidelo, da Bajde z različnimi dejanji in odločitvami zavlačuje postopek, da bi prišel iz pripora. Natanko to se bo zgodilo, če bo višje sodišče sodbo razveljavilo.
Bajde je v dobrih dveh letih zamenjal kar šest zagovornikov, je na javni seji na višjem sodišču dejala višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek. Sojenje se je precej zavleklo. Tudi zaradi poškodbe sosodnice in bolniškega staleža sodnice porotnice, da so jo morali zamenjati in ponovljeno sojenje začeti znova, pa tudi obtoženi je imel vrsto zdravstvenih težav. Piko na i je dalo menjavanje zagovornikov. Ob koncu sojenja je že kazalo, da bo menjava zagovornika omogočila, da bi Bajde še pred izrekom sodbe odkorakal iz pripora.
Obtoženi je po dokazovanju preklical pooblastilo svoji zagovornici Maksimilijani Kincl Mlakar, ki je že imela pripravljeno sklepno besedo. Pooblastilo je dal odvetnici Albini Vedenik. Ta je zbolela, sodišču pa se je zelo mudilo. V samo nekaj dneh bi se Bajdetu iztekel pripor, zato mu je na hitro postavilo Andreja Švencbirja za zagovornika po uradni dolžnosti. Švencbir je že ob razglasitvi sodbe napovedal pritožbo, ker se ni utegnil pripraviti. Časa za več fasciklov gradiva je imel manj kot 72 ur.
Sodnik preverjal odvetnico
Tako Vedenikova kot Švencbir sta poudarila, da je bila Bajdetu kršena pravica do obrambe. Vedenikova je poudarila, da si je Bajde njo izbral za zagovornico in mu ne bi smeli določiti zagovornika po uradni dolžnosti. Dodala je, da je sodnik Lenovšek presegel svoja pooblastila: »Na dom mi je poslal detektiva, ki je preverjal, ali sem res doma na bolniški. Ko sta bili bolni sosodnica in sodnica porotnica, tega ni storil. Če bi bile obravnave prej bolj strnjene, se marca, ko se je iztekal pripor, ne bi tako mudilo. Poleg tega je sodnik opravil poizvedbe pri moji osebni zdravnici brez pravne podlage in brez mojega soglasja. Vsi so lahko zbolevali, le zagovornica ne.«
Zagovornika Romea Bajdeta Albina Vedenik in Andrej Švencbir. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Tudi Švencbir je dejal, da je bilo v postopku preveč napak: »Pritožba apelira na pogum, da se postopek ponovi, čeprav na račun tega, da se Bajde izpusti na prostost. Kateri senat bo zbral dovolj poguma, da bo sodbo razveljavil? Morda ta, morda pa kateri drugi.« Vedenikova in Švencbir sta še dejala, da sodišče ni niti pravilno ugotovilo dejanskega stanja, da Bajde sploh ni bil ljubosumen, da tega nista z gotovostjo potrdila niti izvedenca. »Primanjkljaja v gotovosti ne more sodišče nadomestiti z dokazno oceno prič, ki so si tako različne. Nobena od njih pa ni rekla, da bi bil Bajde patološko ljubosumen,« je še dejal Švencbir. Oba zagovornika sta zahtevala razveljavitev sodbe oziroma prekvalifikacijo v uboj in nižjo kazen.
Tožilstvo vztraja
Kraj, čas in dejstvo, da je Lidiji vzel življenje, niso bili nikoli sporni. Lidijo je po koncertu 26. decembra 2015 v Velenju na poti proti domu pri vrtcu Najdihojca najprej hudo pretepel, nato zadavil. Skril jo je v grmovje, da je šel po avto. Z mrtvo Lidijo v prtljažniku se je vozil po lokalih, potem šel domov, kjer je na družbenem omrežju pustil opravičilo, nato pa jo odpeljal v velenjski zdravstveni dom, kjer je povedal, da je ubil ženo. Bajde, ki ga na javno sejo senata višjega sodišča ni bilo, je ves čas vztrajal, da Lidije ni umoril iz ljubosumja, kar je dokazovalo tožilstvo. Prvostopenjski senat je v ponovljenem sojenju verjel tožilstvu.
Kuzman Razgorškova, ki je predlagala, da višje sodišče sodbo potrdi, je poudarila, da se zagotovitev primernega časa, 30 dni, za obrambo nanaša na obtoženca: »Ta pa je imel več kot dve leti časa. Pri zagovornikih je treba upoštevati, da je bil obtoženi v priporu.« Na očitek glede pričanja izvedencev pa je dejala: »Praviloma govorijo o verjetnosti. O gotovosti govori sodišče. Sicer sodišč ne potrebujemo.« Poudarila je še, da je sodišče prve stopnje uvidelo, da Bajde z različnimi dejanji in odločitvami zavlačuje postopek, da bi prišel iz pripora. Natanko to se bo zgodilo, če bo višje sodišče sodbo razveljavilo.
