Sreda, 23. 5. 2018, 19.59
5 let, 11 mesecev
16-letnica, ki na koncu le prizna, da ima njen oče prav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,17
Eva Alina Hočevar je šele 16-letna veslačica na divjih vodah, ki bi lahko v prihodnosti še veliko dosegla. Eva Alina je na letošnjih izbirnih tekmah za uvrstitev v slovensko reprezentanco presenetila, potem ko se je tja uvrstila kot prva kanuistka in premagala vse starejše kolegice.
Za Evo Alino bi lahko rekli, da ji je bil čoln položen v zibelko. Pred njo je vodne brzice krotil njen dedek Tone Hočevar. Ta je med drugim leta 1972 nastopil na olimpijskih igrah v Münchnu. Tradicijo je nadaljeval njen oče Simon Hočevar, ki je v svoji še zdaj trajajoči karieri osvojil ogromno medalj z največjih tekmovanj. Med drugim le bil leta 1996 evropski prvak v slalomu.
S petnajstimi leti je že nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je v kajaku zasedla 11. mesto in že takrat opozorila nase. Nekaj lepih uspehov pa je dosegla tudi že v kanuju.
Eva Alina Hočevar se je v reprezentanco uvrstila kot prva kanuistka.
Le tiha želja
Pred Evo Alino, ki bo svoje najboljše rezultate letos iskala tudi na največjih mladinskih tekmovanjih, je še vsa športna kariera. Kot nam je v krajšem pogovoru zaupala, letos tudi sama ni pričakovala tako dobrih rezultatov. Njena uvrstitev v reprezentanco je bila le tiha želja.
"Pred nekaj leti tega nisem pričakovala. Letos pa sem veliko trenirala in vedela sem, da imam nekaj možnosti. Tako sem se tudi pripravljala na izbirne tekme. S ciljem, da bi bila čim boljša in da bi se kar najlažje uvrstila v reprezentanco," nam je uvodoma povedala Eva, ki se zelo dobro znajde tudi v kajaku.
"Če povem po resnici, mi je kajak veliko bolj všeč kot kanu, ampak drugače uživam v obeh disciplinah. V kajaku mi je lažje kot v kanuju, ki ga treniram manj časa. Sicer zdaj, ko sem se uvrstila v reprezentanco za evropsko prvenstvo, veslam več in sem se tudi bolj vživela v kanu."
Na koncu da svojemu očetu le prav.
Mama je tista, ki jih po navadi združi
Srednješolka ljubljanske bežigrajske gimnazije že od začetka trenira pod vodstvom svojega očeta Simona Hočevarja, ki je tudi sam vrhunski kanuist. Eva Alina nam je razkrila, da ni vedno lahko trenirati z očetom.
"Hitro izgubim živce. Včasih se sporečeva, ampak pozneje ugotovim, da je imel mogoče le prav in da bi ga morala večkrat poslušati," je priznala naša mlada sogovornica. Veliko podporo ima tudi pri svoji mami. "Mami mi je v veliko podporo in prav ona je tista, ki naju z očetom združi, če se včasih na treningu ne razumeva najbolje."
Rada bi se vrnila k baletu
Eva Alina ima v svojem življenju še eno ljubezen. Kar deset let je na konservatoriju za glasbo in balet plesala balet. Zaradi poškodbe kolena in ker so jo vodne brzice bolj pritegnile, ga je za nekaj časa dala na stran. "Zdaj ga celo malo pogrešam in morda bom prihodnje leto znova začela," nam je še povedala Eva Alina Hočevar, ki si tako kot vsaka najstnica vzame čas za prijateljice, če le nima kakšnega pomembnega treninga.
Najmlajša članica slovenske reprezentance si na evropskem prvenstvu v Pragi želi, da bi odpeljala čim boljšo vožnjo. Zaveda se, da je zanjo najbolj pomembno, da bo uživala.
"Državno prvenstvo bom zagotovo tekmoval, prihodnje leto pa bom verjetno odveslal zadnjo tekmo. Nisem se še povsem odločil."
Njen oče še ni rekel zadnje
Nad njenimi rezultati je bil presenečen tudi njen trener in oče, Simon Hočevar. Tudi on priznava, da je včasih težko trenirati svojo hčerko. "Nisem pričakoval, da se bo uvrstila v reprezentanco. Treba je vedeti, da so tudi njene tekmice zelo mlade. Kanu za ženske je namreč mlada disciplina," nam je povedal oče, ki je v letošnjem letu veslo postavil v kot, a kot pravi, še ni rekel zadnje.
"Državno prvenstvo bom zagotovo vključil, prihodnje leto pa bom verjetno odveslal zadnjo tekmo. Nisem se še povsem odločil. Letos sem se posvetil trenerstvu in potreboval sem nekaj premora, vse skupaj je bilo že preveč naporno. Mogoče bom zadnjič nastopil v Bovcu, kjer sem leta 1991 odveslal svojo prvo tekmo."
