Tiskane izdaje
Zagreb – Vladajoči si lahko oddahnejo. V ponedeljek je sodnik zagrebškega županijskega sodišča Mirko Klindžić zavrnil pritožbe Ivice Todorića in preostalih osumljenih v aferi Agrokor. Preiskava je postala pravnomočna, državnemu tožilstvu pa je s tem omogočeno izvajanje vseh bistvenih preiskovalnih postopkov, da bi lahko na koncu sprejelo odločitev o morebitni vložitvi obtožnice.
Odlok o pravnomočnosti preiskave je za HDZ hkrati odločitev o prenehanju delovanja saborske preiskovalne komisije v primeru Agrokor, saj se drugi odstavek 4. člena zakona o preiskovalnih komisijah glasi: »Če se je začel sodni postopek o vprašanju, o katerem je bila zaradi preiskave pred tem ustanovljena preiskovalna komisija, ta nemudoma preneha delovati.«
HDZ ni imela pomislekov. »Komisija ne more več delovati. Lahko se sestanemo in ugotovimo, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena, če bi se postopek ustavil, pa bi morebiti celo lahko nadaljevali delo,« je novonastale razmere cinično pokomentiral vodja saborskega kluba poslancev Branko Bačić.
Naj spomnimo, da je HDZ najprej zavračala, nato pa zavlačevala ustanovitev saborske preiskovalne komisije, na koncu pa je, ko je bila soočena z bojkotom imenovanja sodnikov ustavnega sodišča, nerada privolila v njeno ustanovitev in zaslišanje prvih prič. Ob tem je poskusila na vse možne načine zaščititi svoje »veljake«, tako da so se kljub napovedanemu kronološkemu pristopu za zdaj izognili zaslišanju Vladimir Šeks, Martina Dalić in Zdravko Marić. Njihova pričevanja so zaradi večine, ki jo ima v komisiji HDZ, namerno prelagali, pri čemer so očitno računali na to, da bo medtem postala pravnomočna odločba o preiskavi, kar se je na koncu tudi zgodilo.
Agrokor je HDZ
Opozicija se s tem ne strinja. Predsednik preiskovalne komisije Orsat Miljenić (SDP) ne vidi razlogov za to, da komisija ne bi nadaljevala svojega dela. Če se zdaj točno ve, kakšen bo obseg preiskave državnega tožilstva, »tudi nasploh ni logike v tem, da komisija preneha delovati, če se bo začela preiskava o tisočinki tistega, kar je komisiji naložil sabor«.
Komisija bi namreč morala proučiti vse okoliščine nastanka, rasti in propada padlega koncerna, pa tudi vse, kar je bilo povezano z njegovim dokaj spornim reševanjem oziroma prestrukturiranjem, kar je bila idealna priložnost za opozicijo, da dokaže večkratno izrečeno tezo: Agrokor = HDZ. Ker se zavedajo, da je z ukinitvijo komisije ta možnost propadla, so v opoziciji pripravljeni celo spremeniti obseg preiskave in celo uničiti finančna poročila oziroma vse, kar bo med preiskavo zanimalo državno tožilstvo.
HDZ v to noče privoliti. Ne glede na vprašljivost dosedanjih pričevanj, in to tako zaradi izbire prič kot zaradi kompetentnosti preiskovalcev, je opoziciji zlasti med pričevanjem bivšega guvernerja centralne banke HNB Željka Rohatinskega uspelo dokazati, da Agrokorja takšnega, kot je, ne bi bilo brez tesne naveze s politiko in s tem tudi s HDZ, ki je bila v minulih 27 letih kar 19 let na oblasti.
Poleg tega, da je bil s »preseljevanjem« iz Agrokorja v HNB in nazaj Rohatinski najboljši dokaz te naveze, je bilo iz njegovega pričevanja mogoče jasno razbrati, da je sedanji finančni minister Zdravko Marić, ki je bil takrat sekretar v finančnem ministrstvu, še kako sodeloval pri pripravljanju sestanka, na katerem so leta 2011 odločali o sprostitvi in plasiranju skoraj 900 milijonov evrov sredstev HNB, od katerih naj bi jih večji del dobil prav Agrokor.
Zameglitev, ne razsvetlitev
Po zamenjavi oblasti se je Marić preselil v Agrokor, po zadnji volilni zmagi HDZ pa je bil znova imenovan za finančnega ministra, v določenem trenutku je nastopal celo kot kandidat HDZ za premiera. To mu sicer ni uspelo, ga je pa premier Andrej Plenković zadržal v vladi, in to celo za ceno prekinitve koalicije s stranko Most, ki je zahtevala Marićevo odstavitev.
Kakorkoli že, če se ne bo zgodilo kaj zelo dramatičnega, je ta saborska preiskovalna komisija ukinjena. Opozicija lahko spodbudi ustanovitev nove preiskovalne komisije, ki bi se strogo posvečala samo tistim vprašanjem v interesu javnosti, s katerimi se ne bi ukvarjalo državno tožilstvo. HDZ seveda ne bo privolila v ustanovitev takšne komisije, vprašanje je tudi – glede na to, da je preiskava tajna –, kako izvedeti, kaj in koga preiskuje državno tožilstvo. Opoziciji preostane le še možnost spremembe sedanjega zakona o preiskovalni komisiji iz leta 1996, ki je bil, kot se je pokazalo tudi v primeru te preiskovalne komisije, napisan bolj zato, da »zamegli«, ne pa »razsvetli« okoliščine posameznega primera.
