Oddaljena ali plačljiva pomoč
Vsega je kriv Aneks 1 k Splošnemu dogovoru med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in izvajalci zdravstvenih storitev za letošnje pogodbeno leto, ki ga je vlada potrdila konec junija. V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije pravijo, da ukrep, katerega namen je povečanje dostopnosti programov s področja skrbi za duševno zdravje, kaže na popolno nerazumevanje strokovnih in etičnih smernic skrbi za otroke in mladostnike. "Socialnega delavca, ki je zlasti v trenutni družbeni realnosti nepogrešljiv član tima, preprosto ukinja, izenačuje tri popolnoma različne strokovne profile in kot nosilca dejavnosti izpušča tako kliničnega psihologa kot pedopsihiatra. Ob tem pa so specialistična znanja nujen pogoj za ustrezno obravnavo otrok in mladostnikov z razvojnimi, čustvenimi in vedenjskimi motnjami."
Specialistka klinične psihologije, članica strokovnega sveta zbornice in vodja komisije za duševno zdravje v zdravstvenem domu Ljubljana, mag. Bernarda Dobnik Renko, opozarja: "Če smo neposredno slikoviti - za naše otroke je torej dovolj dobro, če depresijo zdravi logoped in naglušne uči govoriti univerzitetni diplomirani psiholog, če po travmatični izgubi starša sedemletnik čaka na psihološko pomoč osem mesecev in če se dvoletnik s težko razvojno motnjo na obravnave k specialnemu pedagogu vozi uro daleč od domačega kraja. Ali, kar se zgodi posledično, da se morajo starši po svojih močeh znajti sami in iščejo obravnavo za svoje otroke in zase izven zdravstvenega sistema, kjer ponudba različnih oblik pomoči ni ustrezno regulirana. In je, seveda, samoplačniška."
V krizi je težav še več
Pri obravnavi otrok in mladostnikov je povezanost zdravstvenih strok in socialnega dela še posebno pomembna, poudarja dekanica fakultete za socialno delo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Dispanzerji za mentalno zdravje pri zdravstvenih domovih so bili vzpostavljeni ravno zaradi spoznanj, da je učinkovito sodelovanje več strok pomemben del zdravstvene politike, usmerjene v celostno oskrbo, ki vodi v izboljšanje zdravja. To je po njenem še zlasti pomembno v kriznih časih, ko se število socialnih problemov povečuje.
"Najpogosteje so žrtve povečevanja družbenih težav najranljivejši ljudje, to so otroci, mladostniki, ženske, stari, ljudje s težavami v duševnem zdravju, ljudje z oviranostmi in druge skupine, ki so odvisne od učinkovitega zdravstvenega sistema. Zdravniki so pogosto tisti, ki jim ljudje povedo svoje stiske, in tudi tisti, ki vedo, da te stiske vplivajo na zdravje, zato je njihova odprava enako pomembna kot zdravstveni posegi. Odpravo stisk so lahko zaupali socialni službi, ki je opravljala terensko delo, sodelovala z drugimi institucijami, delala s starši, krepila socialne mreže in nudila oporo bolnemu otroku in mladostniku ter tako omogočila zdravstvenemu osebju nemoteno opravljanje njihovega dela in pomembno prispevala k izboljšanju zdravja."
Ministrstvo: Omejene možnosti za dodaten denar
"Poziv Zbornice kliničnih psihologov za ureditev pogojev dela dispanzerjev za mentalno zdravje oziroma centrov za duševno zdravje, ki skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov, bomo preučili," pravijo na ministrstvu za zdravje. "Zavedati pa se moramo, da so možnosti zagotavljanja dodatnih sredstev za izboljšanje pogojev dela dispanzerjev za mentalno zdravje in dostopa mladostnikov do strokovne psihološke pomoči zelo omejene."
Na ministrstvu dodajajo še, da si prizadevajo za celostno ureditev področja duševnega zdravja, zato v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Inštitutom za varovanje zdravja ter drugimi udeleženimi pripravljajo tudi resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja.
