Rupnikova linija ozirom Rupnikova obrambna črta je dobila ime po divizijskem generalu Leonu Rupniku (1880–1946), ki je novembra 1938 prišel na čelo štaba za utrjevanje zahodne meje z Mussolinijevo Italijo. Ime Rupnikova linija je nastala med ljudmi. Delavci, ki so sodelovali pri gradnji utrdb, so pogosto tudi rekli, da gredo delat k Rupniku.
Rupnikova linija je po drugi svetovni vojni bila dolgo zanemarjena tudi zato, ker je bila v času komunizma predvojna zgodovina bolj ali manj potisnjena v pozabo. Precejšen molk glede linije je bil verjetno povezan tudi z njenim imenom – general Rupnik je po drugi svetovni vojni zaradi vodilne vloge v slovenskem domobranstvu in protirevolucionarnem taboru veljal v Sloveniji za popolnoma negativno osebo.
V zadnjih letih je Rupnikova linija, zlasti na območju Poljanske doline, začela spet oživljati. »Obnova se je začela pred petnajstimi leti, intenzivno pa poteka zadnjih osem let. Imamo vodenje skupin, predstavljamo zgodovino med obema vojnama. Vsako leto dodamo kakšno novost. Obisk se zato nenehoma povečuje, trenutno smo prišli do številke štiri tisoč,« ponosno pripoveduje župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, tudi eden od usposobljenih vodnikov, ki vodijo po največji zanimivosti Rupnikove linije – podzemni utrdbi Goli Vrh.
V občini Gorenja vas - Poljane so uredili tudi dve tematski poti (VEČ NA POVEZAVI). Prva, krajša, se začne pri pokopališču v Gorenji vasi. Pot je krožna in dolga 4,5 kilometra. Pohodniki si na poti, ki traja približno dve uri, lahko ogledajo tudi znani Škofov bunker, ki je dobil ime po kmetiji pri Škofih. Daljša tematska pot je dolga šest kilometrov, čas hoje z vrnitvijo je približno pet ur.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTER MAGAZINA, KI JE NA VOLJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IN V TRAFIKI24
