Narava je pred vstopom v veliki spomladanski pok. Po značilno suhem marcu so bila tla marsikje že potrebna dežnih kapelj. Petindvajseti marec je prinesel dež in v noči na 26. marec je osrednji in zahodni del Slovenije kar dobro namočilo (v 24 urah je na Katarini nad Ljubljano padlo več kot 80 mm dežja, v Lescah 50 mm, na Voglu 65 mm).
Količine pa so bile bolj skromne proti vzhodu in jugu.
| Vremenski obeti od 2. do 7. aprila Do petka bo pri nas spremenljivo vreme z občasno povečano oblačnostjo, ki je bo več v vzhodni Sloveniji, manj pa na Primorskem. Občasne padavine se bodo pojavljale bolj v osrednjih in vzhodnih krajih. Količina ne bo velika. Konec tedna bo vreme bolj oblačno in nekoliko hladnejše, padavine bodo verjetnejše. Na začetku prihodnjega tedna pa bo spet manjša verjetnost za padavine. Marca je izhlapevanje iz tal še skromno, na dan izhlapi od 1 in največ do 2 mm vode na kvadratni meter. |
Spomladansko izhlapevanje
Največkrat nas zanima, koliko dežja pade, vendar se, ko dnevi postajajo toplejši in če piha še veter in sije sonce, poveča tudi izhlapevanje. Za opis preskrbljenosti tal z vodo je zato poleg njihovih lastnosti in rastlinskega pokrova pomemben podatek o količini izhlapele vode. Marca je izhlapevanje še skromno, na dan izhlapi med 1 in največ do 2 mm vode na kvadratni meter. Podatke o izhlapevanju lahko vsak dan dobite za nekaj lokacij na spletni strani ARSO http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/agro_podatki.html.
Meteorološka vodna bilanca
Pomeni razliko med padavinami in potencialno evapotranspiracijo (pogosto jo označujemo z ETo), to je količina vode, ki je izhlapela iz referenčne rastline (trave) in tal. To je mednarodni standard za izhlapevanje, ki upošteva meteorološke spremenljivke temperatura zraka, relativna zračna vlaga, hitrost vetra in sončno sevanje.
Na sliki je prikazana meteorološka vodna bilanca za Mursko Soboto za obdobje od 1. februarja do 25. marca, ki kaže, da je zadnjem tednu marca izhlapelo več vode, kot so je tla dobila z dežjem.
Črna jelša napoveduje pomlad
Začetek cvetenja črne jelše označuje obdobje zgodnje pomladi. V tem času kmetovalci navadno začnejo delati na polju. Olista več kot mesec dni za cvetenjem.
Črna jelša je razširjena po vsej Evropi razen na skrajnem severu Skandinavije. V Sloveniji uspeva predvsem v nižinskih predelih. Najboljša rastišča so ob vodi ali drugod, kjer je podtalna voda visoka.
Deblo drevesa je pokončno, krošnjo sestavljajo redke in močno razrasle veje, ki ji dajejo značilno stožčasto obliko. Lubje je rdeče rjave barve, pri starih drevesih je luskasto in razpokano. Listi črne jelše so enostavni, jajčaste oblike z nepravilno nazobčanim listnim robom in kratkim pecljem.
Po zgornji strani so svetleče temno zelene barve, na spodnji pa so svetlejše zeleni. Črna jelša je enodomno drevo. Moški cvetovi so združeni, podobno kot pri leski, v dolge mačice.
Rumeni prašniki pod luskami
Mačice se oblikujejo že pozno poleti, takrat so še trde in kratke. Takoj po koncu zime, pogosto pa tudi med zimskimi otoplitvami, se zmehčajo, razprejo in podaljšajo.
Pod temnordečimi krovnimi luskami se pokažejo rumeni prašniki. Iz njih se začne usipati rumen cvetni prah. Ženski cvetovi so prav tako združeni v mačice, le da so te veliko manjše in tanjše.
Tudi ženske se pojavijo že poleti, a so tako drobne, da jih je težko opaziti. Po koncu zime pa se nekoliko odebelijo, podaljšajo in odprejo, da postanejo vidni pestiči, vsak s po dvema brazdama.
Med listavci ima črna jelša najtemnejše listje, skoraj črno zeleno. Po barvi listja se značilno razlikuje od drugih vrst (bele, zelene in rdeče jelše).
Konec marca breza
Bolniki, ki so preobčutljivi za cvetni prah leske, imajo težave že februarja – ponekod pa že sredi januarja. Malo pozneje zacveti tudi jelša. Tako je bilo tudi letos, ko sta tako leska kot jelša splošno cveteli v običajnih rokih.
Konec marca in aprila cveti zelo alergogena breza.
Pomembne so botanične povezave rastlin, ker sorodne rastline lahko povzročijo navzkrižne alergije. Leska je v sorodu z jelšo pa tudi z brezo in brezovkami, breza pa z gabrom in bukovkami, med katere prištevamo bukev, hrast in kostanj.
Zaradi navzkrižne alergije imajo bolniki, preobčutljivi za cvetni prah jesena, prav tako težave v času cvetenja forzicije, kaline ali španskega bezga.
1. april 1909
April se je v nekaterih alpskih dolinah začel z nenavadno debelo snežno odejo. V Kranjski Gori so izmerili 111 cm, v Srednji vasi v Bohinju 85 cm, v Mojstrani 75 cm, na Bledu 47 cm in v Žireh 45 cm snega.
Kaj lahko opravimo v prvih dneh aprila
• Še vedno je aktualna predspomladanska zaščita sadnega drevja.
• Spremljajte vodno bilanco vrta/njive in temperaturo tal. Čas setve na prosto bo napočil tudi v osrednji Sloveniji. Napoved
Vse do velikonočnih praznikov se obeta aprilsko spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in temperaturami zraka večinoma pod 15 °C.
