Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
7. 8. 2018,
21.25

Osveženo pred

5 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,34

21

Natisni članek

Svetlana Makarovič

Torek, 7. 8. 2018, 21.25

5 let, 8 mesecev

Svetlana Makarovič: Ne drznem si odločati o življenju drugih #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,34

21

"Pa ne razumite me narobe: Jebemti je to dobro. To rečem kot bralec," je v smehu o branju svojih del rekla ena od bolj pišočih avtoric v Sloveniji Svetlana Makarovič. Čeprav svojih del ne bere rada, pa je še vedno knjižni molj, vendar ni ljubiteljica kriminalk. "Ne morem pa brati kriminalk, ker ničesar ne razumem. Ni mi jasno, kdo je koga ubil, kdo je kriv," je dejala v oddaji Dan.

Svetlana Makarovič, avtorica več kot 300 del, bo na začetku prihodnjega leta dopolnila 80 let. Čeprav je uradno v pokoju, še vedno ustvarja.

"Trenutno timsko ustvarjamo, skupaj s Svetlano Slapšak, Erik Valenčič in Matej Šurc. Se dobivamo, ure, ure, snemamo, zapisujemo. Delamo knjigo o meni in ob tem o vseh štirih," je o aktualnem projektu dejala Makarovičeva.

Svojih del ne bere rada

Osebno ji je med lastnimi deli najbolj všeč Balada Sneguročka. "Mogoče zaradi mojih ruskih korenin. Je zelo grenka zgodba, a ob tem zelo lepa," je pojasnila. In čeprav veliko bere, so to le redko znajdejo njena dela.

"Včasih sem prisiljena, na kakšnem recitalu. Takrat jih moram spet vzeti v roke in jih prebrati. Včasih pozabim kakšno svojo pesem, pa spet preberem in si rečem, pa ne razumite me narobe: Jebemti je to dobro. To rečem kot bralec," je dejala.

Svetlana Makarovič | Foto: STA , Foto: STA ,

Najbolj uživa ob spontanem aplavzu

Najbolj razveseli, če lahko pomaga kakšni bolni živali. "Ta občutek dobim tudi, ko začutim, da je aplavz publike spontan. So trenutki, ko je konec kakšnega recitala, da je čista tišina, potem pa plane aplavz. Včasih mi je takrat kar nerodno. Rečem si: ja, v redu. In pomaham ter grem," je povedala o nelagodnih trenutkih na odrih.

Pri svojem delu si ne pomaga z računalnikom. Pravi, da je za to preneumna. "Jaz sem butelj. Kakšen računalnik. Kje bi se jaz to naučila. Miška sem pa tja in puščice. Tako kot sem bil preneumna, da bi se naučila voziti avto. Vozim se pa tako rada kot pes. Gledam ven, pa ni mi treba skrbeti na promet.

Urška Puš
Novice ''Duše nas učijo, da po smrti obstaja življenje'' #intervju

"Jaz odločam o svojem telesu, o svojem življenju"

Zase pravi, da je anarhist liberalnega tipa. "Zame je osebna svoboda nedotakljiva od drugih. Na primer ne priznam apriorne avtoritete. Jaz odločam o svojem telesu, o svojem življenju. Ampak ne drznem pa si odločati o življenju drugih ljudi," je dejala o sebi.

Nekatera dela napisana v enem dihu

Njena dela imajo širok repertoar. Je ljubiteljica mačk in ciganske glasbe. Izrazita individualistka, strastna in ustvarjalno nestrpna. Za svoja dela pravi, da so nastajala tako takrat, ko ji je bilo težko, kot tudi takrat, ko je bila razposajena.

123 | Foto: "Zgodilo se je na primer, da ko sem vso noč pisala Kosovirja na leteči žlici, je bil to zame zelo hud čas. Bila sem napol brezdomka, odrinjena na rob. Takrat sem kar pisala, pisala in pisala. Kosovirji so bili tako rekoč napisani v enem dihu," se je spominjala dobitnica Prešernove nagrade - to je leta 2000 zavrnila.

"Nekatera besedila pa so nastala iz razposajenosti, nagajivosti in škratovske hudobije. Če je umetnina, je večplastna. Zgornja plast je samo dogajanje, zgodba. Otroški bralci sledijo dogajanju. So pa otroci, ki dojemajo globlje. Če pogledamo Sapramiško. Ko je na koncu popolnoma obupana, ko je prestala poseg zobozdravnika, in se veseli, da bo zadnji lešnik le pojedla, vidi, da je prazen. To je zanjo šok, obup. Začne strašno jokati. Nekateri otroci jočejo z njo, hudo jim je zanjo. Nekateri pa se škodoželjno zasmejejo," je še rekla Makarovičeva, ki je vrsto leto sodelovala z Lutkovnim gledališčem v Ljubljani.

Ne spreglejte