Finančna stiska projekta Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK) po naših informacijah ni tako velika, da bi bil projekt resno ogrožen. Pogledali smo, kdo je do zdaj že dobil denar, kdo je zmagovalec in kdo poraženec nacionalnega projekta.
Prejšnji teden je programski direktor EPK Mitja Čander zarožljal, da bo tik pred uradnim začetkom odstopil s položaja. Razlog je v slabih dveh milijonih evrov, ki jih mestna občina Maribor (MOM) še ni nakazala zavodu EPK. Po neuradnih informacijah iz MOM ta (fizično) nima denarja na računu, da bi ga nakazal, a ga bo še letos ali takoj v začetku prihodnjega leta. Celotna proračunska vrednost EPK (brez investicij) se zdaj vrti okoli 32 milijonov, medtem ko je bila to sprva 57-milijonska naložba.
Kdo je opaznejši med 300 prejemniki denarja
Od julija lani je zavod EPK razdelil 2,7 milijona evrov sredstev med 300 prejemnikov, razkriva supervizor Komisije za preprečevanje korupcije. Med številnimi prejemniki med tisoč in deset tisoč evri (večinoma espeji umetnikov) so trije prejeli več kot sto tisočakov, nekdanji predsednik programskega sveta Tomaž Pandur in Novoglasbeno gledališče Karmine Šilec.
Še bolj pa je opazno Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (DKGOSH) s 509 tisoč evri. Gre za 14-članski ansambel godalcev, ki je bil pred desetletjem ustanovljen z namenom gostovanja po manjših krajih po Sloveniji, kjer ni prostorskih možnosti za nastop celotnega filharmoničnega orkestra. Kot pojasnjuje zastopnik DKGOSH Boris Šinigoj (nekoč direktor Slovenske filharmonije), z EPK pravzaprav nima nič, razen da bo DKGOSH nastopil na enem ali dveh koncertih; približna vrednost je 50 tisoč evrov. Dodal je še:
»DKGOSH je sicer formalno v vlogi koproducenta EPK oziroma prek njega posluje Festival Maribor. O tem vam več lahko pove direktorica Festivala Maribor (FM) Brigita Pavlič.«
Prek milijona za trajni projekt
In kaj pravi Pavličeva? »Ko se je FM, tako imenovani trajni projekt EPK, odcepil od Narodnega doma, smo potrebovali neko društvo, ki bi formalno prevzelo organizacijo FM. Če bi ustanovili nov zavod, dve leti ne bi mogli računati na proračunski denar. Naj poudarim, da je to edini javni denar, ki ga dobimo, saj - ker ima DKGOSH sedež v Ljubljani - ne dobimo denarja od MOM.« Po njenih besedah letos tako FM iz javnih sredstev oziroma EPK dobil 448 tisočakov ali dve tretjini proračuna, nekaj manj pa v dveh letih prej.
Kritik ne zmanjka
Na EPK leti tudi vrsta kritik, češ da je slabo organiziran. »Ker EPK že tako visi na nitki, ne želim javno izražati kritik, jih je pa veliko,« pravi vir blizu organizatorju. Podobno meni tudi eden izmed glasbenikov, ki je bil uvrščen v program, EPK prilagajal druge obveznosti, pripravljal nastop, z odgovornimi precej sestankoval in jim pošiljal elaborate.
»Na koncu pa so me v enem neformalnem elektronskem sporočilu odslovili. Že od začetka je iz meni nerazumljivega razloga pri EPK več denarja namenjenega za klasično in manj za tako imenovano neklasično glasbo. Ob tem pa delitev sploh ni jasna. Pristojnim ne uspe odgovoriti na vprašanje skladatelja, ki pošlje partituro, kam ta sodi,« je ponazoril razmere akademski glasbenik Bojan Cvetrežnik, ki bi pričakoval, da se bo program oblikoval na podlagi jasnih meril in razpisov.
Nacionalni projekt še ni polom
»EPK nujno potrebuje ustrezno promocijo, ki je bila prva žrtev racionalizacij. Če ne bo ustrezne promocije, od projekta ne bomo imeli večjih koristi, zlasti ne gospodarskih, torej turističnih,« pa pravi direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina (na fotografiji), ki je v začetku leta odstopil kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja EPK. Kot poudarja, so bile glavni razlog za odstop nejasne pristojnosti med njim ter finančnim in programskim vodjo.
Rukavina je prepričan, da za EPK še ni vse izgubljeno in da bi s trimilijonskim vložkom v promocijo EPK lahko privabili dovolj turistov v Maribor, Ljubljano in vso Slovenijo. Predvsem pa pogreša, da bi k projektu kot pokrovitelji pristopila večja slovenska podjetja, kot je navada v podobnih primerih.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo po pisanju Večera del dravske brežine uredile po projektu, ki ga je pripravil EPK. Vrednost del znaša 2,8 milijona evrov, kar je milijon evrov več, kot je DEM lani porabil za urejanje celotnega območja Drave. Po pisanju Večera je bila sprva v igri tudi možnost, da bi DEM občini doniral 4,1 milijona evrov, a so to zamisel nato opustili. Direktor DEM Vilijem Pozeb sicer zanika, da bi z denarjem DEM pomagali projektu EPK.
