FOTO: Morilec iz bolnišnice pobegnil z avtom, potem se je zgodilo

IZOLA – Slovenska javnost je še vedno v šoku po ponedeljkovem morilskem pohodu 70-letnega Darka Gregoriča po izolski bolnišnici. Ura je bila nekaj čez tretjo uro popoldne, ko so iz glavne obalne bolnišnice začele prihajati vesti o streljanju. Kot se je izkazalo, je možakar iz Svetega Antona tja prišel na okulistični pregled. Hodil je s pomočjo bergel in ko je prišel iz ordinacije, se je sprl na hodniku. Očitno je bil pripravljen na streljanje, dobro je vedel tudi, kdo bo njegova tarča – njegov zdravnik Luis Guillermo Martinez Bustamante.

V eni roki bergla, v drugi pištola

Po pripovedovanju prič naj bi napadalec v eni roki držal berglo, v drugi pa za hrbtom pištolo. V tistem trenutku je mimo prišel njegov urolog, sicer mehiški in slovenski državljan in oče dveh otrok, ki je bil med pacienti zelo priljubljen in se je ravno v ponedeljek vrnil z dopusta. Gregoriča je hotel pomiriti, pri čemer se ta menda ni preveč razburjal. Nato je sredi pogovora potegnil pištolo in začel streljati proti zdravniku. Seveda je na hodniku zavladala panika, ljudje so se razbežali in iskali varno zavetje, tudi v sanitarijah. Nesrečni zdravnik je po prvih strelih, že ranjen, poskušal napadalcu pobegniti, a mu je to ta preprečil, saj naj bi ga ustrelil iz neposredne bližine direktno v glavo in prsni koš.

Medtem ko je zdravnik ranjen obležal na tleh, se je 70-letnik hladnokrvno odpravil proti izhodu, takrat pa je iz nadstropja višje prihitel 43-letni policist Ivo Žnidarčič, ki je bil po službeni dolžnosti v bolnišnici – dvigoval naj bi poškodbeni list za udeleženca neke prometne nesreče. Storilec je tudi vanj usmeril pištolo in ga najprej ustrelil v hrbet, ko je obležal na tleh in se poskušal s pištolo ubraniti, ga je ustrelil še enkrat. Nato mu je iz roke vzel pištolo ter se z njo napotil proti izhodu. Igor Markočič je s sinkom Kaijem ravno takrat čakal ženo: »Bila je v ordinaciji, v kateri je zavladala panika. Pogledala je ven in videla, da je policist ležal v krvi. Ko je zapokalo, smo bili v petih sekundah vsi zunaj. Bil je starejši možakar in komaj se je premikal. Bil je zelo švoh in ni bilo nevarnosti, da bi koga ulovil. Zunaj je bil precej zbegan, streljal je v prazno. Dveh strelov ni v nobenega meril.«

Streljal tudi 
pred bolnišnico

Ko je Gregorič zapustil bolnišnico, je po besedah očividke Mojce Pečnik Dessardo sedel na klopco pred vhodom in za nekaj minut občemel. Spominja se, da je nekaj vzel iz vrečke, videti naj bi bilo, kot da bi imel še eno rezervno pištolo. Vstal je in šel do svojega avtomobila, od tam se je slišalo streljanje. »Prišel je policist in mi rekel, naj pokličem zdravnike. Stekla sem v bolnišnico in kričala: 'Zdravnik, zdravnik,'« je še povedala priča, ki je bila ravno namenjena v bolnišnico k sestri in nečaku. Povedala je še, da se je na strelca drl tudi neki fant, ki mu je kričal: »Ustreli še sam sebe.«

Potem ko je Gregorič sedel v avtomobil in prevozil nekaj metrov, so ga že začeli ustavljati policisti. Fank je pojasnil, da so naredili blokado, a se storilec ni predal, ampak je streljal nazaj. Zadel je 46-letnega policista Ljuba Krajnca, vendar se je krogla k sreči ustavila v njegovem rebru. Gregorič je v nadaljnjem streljanju umrl, šele obdukcija pa bo pokazala, ali pod policijskimi kroglami ali si je sodil sam. Po neuradnih podatkih naj bi ga namreč v avtomobilu zadele najmanj štiri krogle iz policijskega orožja, ustreljen naj bi bil tudi v glavo, in to od spodaj navzgor. Njegovo vozilo je bilo prerešPolicisti so sesuti. To je katastrofa!« so povedali neuradno. Zaskrbljeni obrazi tako mož v modrem kot obisketano, od vrat in šip pa vse do strehe. In prav poškodovana streha bi lahko kazala na to, da si je moški na koncu sodil sam. Zaradi dogodka so bili seveda policisti v šoku. »ovalcev bolnišnice so v prvih urah po tragediji dali slutiti, da se znotraj zidov bolnišnice bije boj za življenje.

In res. Medtem ko za 43-letnega policista koprske prometne policije Žnidarčiča, ki je bil doma iz Famelj, živel pa naj bi v Divači, ni bilo več pomoči, so izolski zdravniki vse napore vložili v reševanje zdravnika Martineza Bustamanta in Ljuba Krajnca. Iz UKC Ljubljana je v helikopterju z ekipo anesteziologov priletel srčni kirurg Tomislav Klokočovnik, ki je tam operiral urologa, a je ta okoli devetih zvečer žal umrl zaradi poškodb. Poškodovanega policista so po prvih operacijah v Izoli s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je uspešno prestal operacijo in je, so včeraj potrdili v UKC Ljubljana, v stabilnem stanju.

»O moji smrti se bo še govorilo«

Gregorič, ki je bil do leta 1981 v rezervnem sestavu milice, je bil v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja z uporabo orožja, posedoval ga je nezakonito. Na vesti je imel dva ropa pošte v Pobegih, vasjo med Bertoki in Sv. Antonom, leta 1998. Obakrat, 23. marca in 31. avgusta, je bil ponedeljek, edini dan v tednu, ko je bila zaprta gostilna pod isto streho zadružnega doma, in obakrat je vstopil le nekaj minut pred zaprtjem poslovalnice. Oborožitev, pištolo, naj bi kupil od nekega Bošnjaka za 2000 takratnih nemških mark nekaj dni pred prvim ropom, med dejanjema pa je bil oblečen v delavsko obleko, ki jo je zatem odvrgel, čez glavo je imel poveznjeno kapuco z izrezoma za oči. Prvič je odnesel s seboj 1,135.000 tolarjev, drugič precej manj, 280.000.

Na prvem zaslišanju je preiskovalnemu sodniku priznal oba ropa, pozneje je oba zanikal. Na sojenju so ga kljub temu obsodili na enotno kazen štirih let zapora. Sodni izvedenec psihiatrične stroke je zatrdil, da Gregoričevi bolezni – sladkorna in zvišan krvni tlak – ter nagnjenost k alkoholu niso povzročile zmanjšane prištevnosti. Pa še nekaj, kar je pomembno v luči njegovega strelskega pohoda v Izoli: pištola, ki jo je uporabil v ropih, je bila prava in je imela naboj v cevi. To seveda nakazuje, da bi jo bil pripravljen uporabiti, če bi se mu med ropom kaj zalomilo. Med prestajanjem so ga pazniki pripeljali v bolnišnico Izola in ga odklenili. Enega paznika je takoj udaril s pestjo ter začel bežati, drugi ga je komaj zadržal. Gregorič je za ta napad dobil pribitek h kazni.

Da se je v zadnjih letih soočal z več težavami, od tega, da mu je propadlo podjetje, pa do tega, da mu je umrla mama, smo lahko slišali pred bolnišnico. Očitno problemov ni več znal reševati drugače, kot da se je začel vdajati alkoholu. Po krvavem Gregoričevem strelskem pohod smo obiskali njegovo domačo vas, Sv. Anton. »Za nas je bil Darko nenevaren, vozil se je od lokala do lokala, tudi po 300 kilometrov na dan je naredil, natakarice pa so mu nosile pijačo v avto, ker ni mogel hoditi. Čakal je na operacijo, menda kolka.« Po poklicu strugar je delal v nekdanjem Iplasu Koper, bil naj bi celo policist v rezervi. Zemlje je imel ogromno, vendar je vse prodal in zafural, zato je, odvisen le od pokojnine svoje zdaj že nekaj let pokojne matere, začel ropati. Spodnji del hiše je prodal, v zgornjem je živel sam. »Vrečke smeti so bile vedno po balkonu, smrdelo je kot kuga,« smo še slišali. In tudi: »Naša nevesta je povedala, da je pravil naokrog, da se bo dosti govorilo o njegovi smrti.«

Popuščanja ne bo več

Takoj po dogodku so seveda od politike in policijskih sindikatov takoj začela deževati sporočila z izrekom sožalja za pokojnim policistom in zdravnikom tudi z opozorili, da popuščanja ne bo več. »V zadnjem času smo žal priča vse več okrutnim napadom na policiste, ki se vedno pogosteje končajo tragično. Varnost državljanov se lahko zagotovi le skozi varnost policistov, zato ne bo več nikakršnega popuščanja pri uveljavitvi dogovorjenih pravic, novih pooblastil, zadostnega števila kadrov, ki stremijo k višji varnosti policistov, niti popuščanja pri širjenju pravic ožjim družinskim članom, kadar policist izgubi življenje pri opravljanju policijskih nalog,« je poudaril Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.

Iz Združenja policistov Slovenije so sporočili: »Prepričani smo, da se lahko zagotavlja varnost državljanov, če država poskrbi za varnost policistov. Zaskrbljeni smo, da se v zadnjem obdobju dogajajo tragedije, pri katerih so v službeni dolžnosti udeleženi policisti. Ne smemo dopustiti, da bi umori policistov in nasilje nad njimi postali vsakodnevna stalnica v naši sorazmerno varni Sloveniji. Velikokrat se sprašujemo, na katera vrata moramo še potrkati, da bi lahko omogočili policistom ustrezna zaščitna sredstva za varno opravljanje poklica. Poudariti je treba, da varnost države ni samoumevna. Ne želimo si, da bi policisti prihajali v službo s strahom za svojo varnost. Pogum in pripadnost, ki ju izkazujejo do svoje službe, je treba primerno nagraditi in ovrednotiti, obenem pa spodbujati ustrezno klimo med zaposlenimi.«

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je poudarila, da bo njena prioriteta še naprej ustrezna opremljenost policije in zagotavljanje nemotenih razmer za delo. »Tudi kar se tiče ustreznih zakonskih pooblastil,« je zatrdila, njena ministrska kolegica, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, pa, da bodo naredili vse, da takšnih tragičnih dogodkov ne bo več. »Žal ekscesov ne more preprečiti še tako dobro varovanje. Kljub temu bomo z vodstvi javnih zavodov še dodatno okrepili varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah,« je napovedala.

Predsednik vlade Miro Cerar pa je včeraj poudaril, da bo tudi v prihodnje policistom in drugim uslužbencem zagotovil vladno podporo glede ustreznih razmer za delo.

Predolgo čakanje

Včeraj je naposled postal jasen najverjetnejši motiv za Gregoričev krvavi pohod: nezadovoljstvo zaradi predolge čakalne dobe. Strokovni direktor izolske bolnišnice Felice Žiža je pojasnil: »Bolnik, ko je bolan, vidi le sebe in želi biti oskrbljen čim prej in čim bolje. To je gotovo problem, treba se bo pogovarjati, ta dogodek bo gotovo pripeljal do nekih sprememb v načinu delovanja zdravstvenega sistema.«

Nad dogodkom je bil zgrožen tudi prvi mož Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Konrad Kuštrin. »Situacija, v kateri smo, to ne le dopušča, pač pa spodbuja,« je menil. »Smo v situaciji, ko so varuhi zdravja in reda, zdravniki in policisti, žrtve umorov. Med nami so ljudje, ki so nezadovoljni, nezadovoljstvo se nakopiči in izbruhne, kot je tokrat, kot je leta 2007, ko je umrla zobozdravnica. Ljudje so upravičeno nezadovoljni, ampak jeze se ne sme izražati na ta način, ampak na volitvah,« je Kuštrin oster do politikov: »Nehajo naj lagati in prodajati meglo, za to svoje početje pa so še nagrajeni.« Politika pacientom obljublja, da bodo dobili vse pravice, in to takoj, pravi Kuštrin: »To ni mogoče, pacienti so nezadovoljni, svoj bes pa usmerjajo na medicinske sestre in zdravnike,« pravi Kuštrin. Policija je oropana sredstev, opreme in kadra, pričakuje se, da bodo vse obvladovali z lepimi besedami, pravi in še, da je podobno v zdravstvu: »Potrebne so reforme, prave reforme, ne le kozmetični popravki.« Slišati je, da bolnišnice razmišljajo o varnostnikih, celo detektorjih kovin na vhodih. »To je isto, kot če bi pri gripi zdravili vročino. Gre za simptomatsko terapijo, zdravljenje posledic, ne vzrokov,« meni Kuštrin.