Domači in tuji gospodarstveniki se strinjajo, da smo na prelomu tehnološkega razvoja. A če je v preteklih desetletjih Slovenija večinoma veljala le za sledilko razvoja, je zdaj po besedah predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen na dobri poti, da postane referenčna digitalna država.
O gospodarstvu 4.0 in digitalnem gospodarstvu pri nas in na Bavarskem so razpravljali tudi ob nedavnem obisku predsednika Svobodne dežele Bavarske Horstom Seehoferjem. »Meni se zdi digitalizacija blagoslov človeštva, čeprav prinaša tudi težave,« je menil Seehofer.
Bavarska veliko vlaga v digitalizacijo, a kot se je izkazalo v razpravi, tudi Slovenija ne zaostaja veliko, na nekaterih področjih pa je celo pred Bavarsko – denimo v pokritosti države z optičnimi kabli in pri hitrosti prenosa podatkov. Prav tako imamo centralizacijo digitalizacije javne uprave, zato nam v nasprotju z Nemci ni treba več samim izpolnjevati dohodninske napovedi.
Virtualna proizvodnja
»Lahko rečem, da Slovenijo v regiji vidimo kot zgodnjega posvojitelja digitalne tehnologije,« meni direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar. Kot je pojasnila, Siemens digitalizacijo širi na vsa področja svojega poslovanja, tudi v klasično industrijo. Tako, denimo, na področju energetike že uprabljajo 3D-tiskanje in so tako natisnjen del pred kratkim že vgradili v Jedrski elektrarni Krško. Na področju elektromobilnosti v zračnem prometu pa skupaj z Airbusom razvijajo električna letala, tudi potniška.
»Siemes ima softver za popoln digitalni dvojček celotne proizvodnje – od priprave dizajna produkta do vseh procesov proizvodnje in servisa. In to bodo tovarne prihodnosti, kjer se bodo produkti razvijali v virtualnem svetu. S tem lahko zelo optimiraš samo proizvodnjo,« pojasnjuje sogovornica.
Blaž Nardin iz Gorenja je povedal, da poskušajo na področju digitalizacije slediti konkurentom in iskati niše, kjer so lahko vodilni. Pri tem gre po eni strani za digitalizacjo produktov, kjer aparate bele tehnike povezujejo s prenosnimi elektronskimi napravami. Po drugi strani pa gre za digitalizacijo proizvodnih procesov. Tudi Gorenje poskuša optimizirati procese z virtualno simulacijo proizvodnih procesov. Tudi v BSH hišnih aparatih njihove izdelke povezujejo z mobilnimi napravami, poleg tega pa se digitalno povezujejo s trgovci.
Pomanjkanje kadrov
A tako gospodarstveniki kot akademiki opozarjajo, da digitalizacija brez ustreznih kadrov ni mogoča. Teh pa primanjkuje tako v Sloveniji kot Nemčiji. Direktor podjetja Bosch Rexroth Marcus Tenzer meni, da bo izziv razviti in usposobiti vse kadre. Opozoril je, da izobraževanje in izmenjava izkušenj z univerzo nista edina pot, ampak sta pomembna tudi mreženje in izmenjava izkušenj z drugimi podjetji.
Andrej Kos s fakultete za elektrotehniko pa je povedal, da je poleg šolanja novih kadrov pomembno izobraževanje obstoječih, zato so v sodelovanju z gospodarstvom vzpostavili tako imenovane digitalne akademije. Tudi Lončarjeva se strinja, da bodo nastajali novi modeli izobraževanja, k čemur bodo morala pristopiti tudi podjetja. »Slovenija bo kmalu prišla do meje, ko bo pomanjkanje kadrov postalo ovira na tehnološkem področju,« je opozorila.
Priložnost za obrtnike
»Tehnološka oprema bo le pripomoček, ne pa nadomestilo za ljudi,« je prepričan predsednik slovenske obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Tako on kot bavarski gospodarstveniki so izpostavili pomen digitalizacije za obrtnike, za katere je to lahko velika priložnost. Heinrich Traublinger iz obrtne zbornice Münchna in Zgornje Bavarske ocenjuje, da nove tehnologije prinašajo priložnosti tudi za male proizvodne serije, denimo s 3D-tiskanjem.