Koliko »skrivača« prometa je v gostilničarju

Vse več je strateških gostincev, ki se v panogi vidijo dolgoročno in temu primerno vlagajo v sodelavce, objekte in opremo. A inovativnost nekaterih slovenskih gostincev se je razvijala tudi v drugi smeri - v smeri špekulacij, goljufij in davčnih utaj, med njimi pa je daleč najpogostejša in še vedno najbolj priljubljena disciplina »skrivanje prometa«. Sem sodijo brisanje računov, prirejanje računov in seveda njihovo neizdajanje. Nekateri kršitelji te prakse uporabljajo zgolj zaradi preživetja, drugi po tej poti kujejo dodatne dobičke, vsi pa pri tem pomenijo nelojalno konkurenco. Ta duši poštene in podjetne gostince.

Preverili smo, katere so glavne kršitve. Na kratko jih predstavljamo v tem članku, več o njih pa lahko preberete v jesenski številki revije Gost.

O kršitvah

Julija lani so inšpektorji aktivno začeli nadzor na področju obvladovanja davčnih tveganj pri gotovinskem poslovanju. Predvsem so bili pozorni na nove določbe, ki zavezancem prepovedujejo posestvovanje in uporabljanje računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča poznejše spreminjanje podatkov o izdanih računih brez hrambe izvirnih podatkov in vseh poznejših sprememb.

Najpogostejše nepravilnosti v postopkih nadzora gotovinskega poslovanja, ki jih je ugotovila Finančna uprava Republike Slovenije (Furs, združeni davčniki in cariniki), so:

• ugotovljene razlike med evidentiranimi prihodki in gotovino v blagajni;
• brisanje računov ali posameznih postavk na računih;
• nepravilno vodenje evidenc o nabavi in prodaji pijač;
• onemogočanje dostopa in vpogleda v podatke elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc;
• neizdajanje računov, nepravilnosti pri obračunavanju DDV oziroma neevidentiranje prihodkov;
• nepravilnosti pri obračunu davčnih odtegljajev.

Furs je v letu dni, torej do julija letos, ugotovil za 396 tisoč evrov dodatnih davčnih obveznosti in v 68 primerih prepovedal opravljanje dejavnosti, v 78 primerih pa so bili ugotovljeni posebno hudi davčni prekrški (brisanje posameznih postavk na računih, nepredložitev podatkov v predpisani elektronski obliki), za katere je predpisana globa za samostojne podjetnike posameznike od 20 tisoč evrov (47 primerov) in za pravne osebe od 50 tisoč evrov (ugotovljenih 31 primerov).

Pred 1. julijem 2013 je nadzorni organ v postopkih nadzora ugotavljal, da je 70 odstotkov zavezancev pozneje spreminjalo postavke na izdanih računih. Delež ugotovljenih nepravilnosti po spremembi zakonodaje Furs ocenjuje na 4,2 odstotka in ugotavlja, da je ta sprememba zakonodaje dosegla svoj namen.

Pri analizi podatkov o povečanju prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti so ugotovili, da so vse te dejavnosti in okrepljena kampanja obveščanja o negativnih posledicah sive ekonomije privedle do povečanega obsega prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti. Trend se nadaljuje tudi letos.

Razlika med materialom in storitvijo

Učinki skrivanja prihodkov pri prodaji materiala, kar je značilno za gostinstvo, se močno razlikujejo od učinkov skrivanja prihodkov pri prodaji storitev. Razlika je velika - izkupiček skritih prihodkov ob prodaji izdelkov je mnogo manjši zaradi stroška vgrajenega materiala, tveganje pa zaradi sledljivosti veliko večje.

Furs nima podatkov o številu gostinskih lokalov v RS in ne evidentira posebej kršitev v gostinskem svetu, zato bomo glede na dostopne podatke nanizali nekaj ocen in predpostavk za obdobje od 1. julija 2013 do 31. julija 2014, da bi lahko izračunali tveganje:

• v Sloveniji deluje 10 tisoč gostinskih lokalov;
• s prikrivanjem prometa se ukvarja petina gostincev, ki povprečno prikrije 30 odstotkov prometa;
• pregled poslovanja inšpekcija opravi kar za najdaljše obdobje - pet let;
• povprečna globa je 35 tisoč evrov na lokal;
• oglobljenih je 50 lokalov na leto, kar pomeni tri odstotke vseh kršiteljev, krat pet let je 15 odstotkov kršiteljev;
• tako je ocenjeno tveganje 15 odstotkov.

Težave so verjetno tudi v sistemu ­cash & carryjev in diskontov, kjer bi bil zanimiv delež prometa, ki ga ustvarijo neznanim kupcem, pa na trgu dobaviteljev, kjer je tudi zakonito možno prodajati gostinsko blago brez davka, pa previsoki cenzusi za davčne nezavezance ... - to so le nekatere okoliščine, ki prilivajo olje na ogenj skrivanja prometa v gostinstvu.