Umirjenost, ki jo glede brexita kaže 27 članic EU in njen glavni pogajalec Michel Barnier, je v kričečem nasprotju z vikom in krikom na Otoku, ki se ne umirja. Naj britanska premierka Theresa May še tako neutrudno in celo s povsem enakimi dolgimi stavki ponavlja, zakaj je prejšnji teden sklenjeni ločitveni dogovor dober, v interesu naroda in edini, ki je na voljo, na Otoku o sporazumu še ni na obzorju soglasja niti v vladi, kaj šele v parlamentu in med ljudmi.
Bičanje mrtvega konja
Medtem ko dobiš v Britaniji občutek, da se Mayeva trudi zaman in da se bo še naprej, dokler bo na premierskem položaju, je Barnier v Bruslju včeraj sporočil, da je preostalih 27 članic soglasno podprlo ločitven dogovor z Britanijo. Po njegovem je ostalo odprto samo vprašanje, ali bo mogoče podaljšati prehodno obdobje, ki naj bi se končalo 31. decembra 2020. »Zdaj je bolj kot kadar koli prej pomembno, da ostanemo mirni in osredotočeni na to, da Britanija zapusti EU na urejen način,« je mirno povedal Barnier.
Britanski minister za poslovne zadeve Greg Clark je medtem v Britaniji sprožil nov nemir, ko je namignil, da so se že dogovorili o podaljšanju, saj je dejal, da utegne prehodno obdobje trajati do leta 2022. »Pravega brexita ne bo skoraj do naslednjih rednih volitev v Britaniji (maja 2022),« zato vpijejo ogorčeni brexitarji, ki so okrepili prizadevanja, da bi se znebili Mayeve. Za to potrebujejo pisno zahtevo 48 poslancev vladajoče konservativne stranke o glasovanju o nezaupnici premierki. Imeli naj bi jih blizu štirideset.
Bruseljska enotnost
Barnier je medtem zbral 27 pristankov na ločitveni dogovor. »Zadovoljen sem, da so ministri danes (soglasno) podprli celoten paket, posebno pa osnutek sporazuma o (britanskem) umiku (iz EU),« je Barnier dejal po bruseljskem srečanju ministrov držav članic za evropske zadeve (slednjega v Britaniji nikoli niso imeli, saj je za odnose z EU skrbel državni sekretar, tega pa je nadomestil minister za brexit). Barnier je tudi dejal, da pogajalci obeh strani nadaljujejo delo za dokončanje skupne politične deklaracije o bodočih odnosih EU in Britanije, ki je z manj kot desetimi stranmi veliko krajša od osnutka ločitvenega dogovora, ki jih ima 585.
V Britaniji pa medtem pet ministrov javno zahteva, da se premierka vrne v Bruselj in od tam prinese boljši ločitveni dogovor. Vodja opozicije Jeremy Corbyn trdi, da bi njegovi laburisti lahko še pred predvidenim uradnim odhodom Britanije iz EU (29. 3. 2019) izpogajali veliko boljšo ločitev za Britanijo. V Bruslju je medtem vrsta evropskih ministrov članic EU poudarjala, da so pogajanja končana in da osnutka ločitvenega sporazuma ni mogoče spreminjati.
Boleči teden evropske politike
Luksemburški minister Jean Asselborn je dejal, da gre za »najboljši možen sporazum«. Belgijski minister Didier Reynders je dejal, da bo sporazum v Bruslju preživel. »Vsi pa čakamo, ali bomo to lahko rekli za London,« je dodal. »Začenja se boleči teden evropske politike,« pa je napovedal minister Gernot Bluemel iz Avstrije, ki trenutno predseduje EU, in dodal: »Na mizi imamo ločitvene papirje. 45 let težkega zakona se bliža koncu.« Zakon EU in Britanije je bil res težak, a iz Londona še ni videti njegovega konca.
