Tiskane izdaje
Ljubljana – Prestolnica je vodilna kongresna destinacija v Sloveniji, še posebej pri organizaciji največjih mednarodnih dogodkov. Tu poteka približno tri petine vseh kongresnih prireditev v državi. Uveljavljena kraja za mednarodna srečanja sta še Portorož in Bled, tudi Maribor razvija svojo ponudbo.
Konkurenca na področju kongresnega turizma pa je čedalje bolj globalna, ugotavlja Jan Oršič, vodja Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana. V krogu 800 kilometrov od Ljubljane so vodilne svetovne kongresne destinacije: Dunaj, Praga, Budimpešta, v Italiji še posebej Milano, Rim in Firence. Ljubljana pa se pri potegovanju za kongrese občasno najde tudi v konkurenci z Lyonom, Tallinom, Rigo, Haagom, Goeteborgom, Glasgowom, Ghentom ali Salzburgom, razvija pa se tudi Bratislava.
»Pozorno spremljamo razvoj Zagreba in Beograda, ki sta najmočnejša konkurenta. Vidno nas prehitevata v številu letalskih povezav, tudi medcelinskih, prenovljeni letališki infrastrukturi oziroma najavi velikih investicij in v razvoju hotelske infrastrukture. Kaže, da bodo v Zagrebu začeli graditi nov kongresni center, ki je bil dolga leta samo načrt, in če bodo v Beogradu začeli prenovo Sava centra, ki je res zastarel, bo to precejšen izziv za Ljubljano. Naša prednost je namreč bila, da hrvaška prestolnica ne premore kongresnih centrov takšne kakovosti kot Ljubljana.«
V desetletni statistiki mednarodnih kongresov panožnega združenja ICCA (International Congress and Convention Association) je sicer Beograd s skupaj 358 dogodki nekoliko pred Ljubljano (346 dogodkov), Zagreb pa zaostaja (246 dogodkov). V raziskavi iz leta 2016 je bilo v svetovnem merilu poimensko navedenih 115 držav in 435 mest z vsaj petimi dogodki. V evropskem merilu Ljubljana zaseda 25. mesto.
Še brez natančne kongresne statistike
Žal pa ne za Slovenijo ne za Ljubljano ni natančne kongresne statistike za vse segmente dogodkov, kot so znanstveno-strokovna, podjetniško-gospodarska in medvladna srečanja ter motivacijska potovanja. Ugotavljajo pa, da je potrošnja kongresnega gosta do trikrat višja v primerjavi s prostočasnim. Ima tudi višji multiplikativni učinek za destinacijo zaradi širokega razpona storitev, ki so zajete v kotizacijo za udeležbo na kongresu, dodana pa je še osebna potrošnja, ali pa v primeru naročnika korporativnega dogodka, ki obsega konferenčni del in paleto drugih storitev.
Promocija in trženje kongresne Ljubljane in Slovenije sta usmerjena na vse segmente dogodkov. Ciljni trgi so Nemčija, Beneluks, Velika Britanija, Francija, večji potencial predstavljajo še Italija, Skandinavija in Švica, aktivnosti pa usmerjajo tudi na trg ZDA. Posebno pozornost namenjajo dogodkom znanstveno-strokovnih združenj, pridobivanje katerih predstavlja tek na dolge proge.
Ljubljana je enako zanimiva tudi za korporativna srečanja in motivacijska potovanja. Pri zadnjih dostikrat kombinirajo dva kraja, na primer Ljubljano in Portorož ali Ljubljano in destinacijo na Hrvaškem ali pa del aktivnosti izvajajo v alpskem delu Slovenije, kjer med kraji izstopa Bled. Ob predstavljanju Ljubljane potencialnim naročnikom vedno poudarijo prednost kratkih razdalj do nekaterih turističnih »ikon« Slovenije in drugih privlačnih krajev. V okviru mednarodnih kongresov je tako mogoče en večer »preseliti« na primer na Bled ali v Postojnsko jamo.
Še vedno pa velika pomanjkljivost ostajajo letalske povezave, ne glede na to, da kot alternativo poudarjajo večja čezmejna mednarodna letališča: »Veseli smo novih letalskih povezav, ki so najavljene letos, nekaj evropskih držav pa še vedno predstavlja sive lise, na primer Italija in Španija. Hkrati pa so leti do Ljubljane iz enega od dveh osrednjih londonskih letališč visoko na seznamu želja deležnikov v kongresni industriji,« razlaga Oršič.
Na GR letos
Lani je GR obiskalo približno 450.000 ljudi na okoli 250 dogodkih. V nesejemski dejavnosti je bilo 220.185 obiskovalcev, kar kaže na to, da je vse več zanimanja za kongresne dogodke, kot so različne konference, izobraževanja ter večji mednarodni kongresi, ugotavlja direktor. Kot pravi, se pri organizaciji dogodkov povezujejo s Kongresnim uradom Slovenije (KUS), v prestolnici pa sodelujejo prek Kongresnega urada Turizma Ljubljana.
Za povečavo kliknite na grafiko.
»Kot kongresna destinacija se skupaj predstavljamo na kongresnih borzah v tujini, EIBTM v Barceloni in IMEX v Frankfurtu. V Sloveniji smo poleg Cankarjevega doma edini kongresni in razstaviščni center s certifikatom E, ki ga podeljuje KUS. Če kateri od ponudb zaradi prezasedenosti ne moremo zadostiti, jo posredujemo Cankarjevemu domu,« pravi Bricl.
Sicer pa ocenjuje, da je kongresna destinacija Ljubljana v zadnjem desetletju zelo napredovala in spremenila podobo: »Postala je sodobna, privlačna, zelena in varna destinacija. V tem času smo po zaslugi KUS in Turizma Ljubljane postali prepoznavni tudi na mednarodnem zemljevidu kongresnih destinacij. To pa je tudi rezultat intenzivnega dela kongresnih ekip, kar z gotovostjo lahko rečem tudi za našo. Kongresov ni mogoče pridobiti kar čez noč. So plod dolgoročnega mreženja, dobrih referenc, znanja, izkušenj, povezav. Že danes se potegujemo za konference, ki bodo na kongresnem koledarju čez tri, pet let ali pa še pozneje.«
V CD približno 20 kongresov na leto
V Cankarjevem domu, ki je profesionalni kongresni organizator z dolgoletnim stažem in izkušnjami, je vsako leto približno 20 kongresov. Takšno bo tudi letošnje kongresno leto, je povedala Breda Pečovnik, direktorica kongresno-komercialnega programa. Največji trije bodo iz medicinske stroke, pričakujejo od 100 do 2000 udeležencev, tudi sicer gostijo največ kongresov iz te stroke.
»To so obsežne prireditve, ki povečujejo gospodarsko-ekonomske učinke v mestu in državi,« ugotavlja Pečovnikova. Pravi, da je Cankarjev dom odprt za vse vrste povezav in je sodeluje z vsemi akterji prireditvenih dejavnosti: »Profesionalen poslovni odnos je osnova v poslovnem bontonu, ki posledično zagotavlja uspešnost in učinkovitost. Smo profesionalni kongresni organizator, ki lahko ob upoštevanju know-howa in zakonitosti pri organizaciji kongresa, izvajamo prireditve tudi na drugih destinacijah in prizoriščih, tudi v tujini.«
Opozarja pa, da v Ljubljani organizatorji kongresov nujno potrebujejo dodatne hotelske namestitve. Ker jih je premalo, organizatorji ne morejo vzporedno izpeljati dveh večjih kongresov. O tem, kako na goste vpliva odprtje hotela s petimi zvezdicami Intercontinental, pa za zdaj še nimajo povratne informacije.
Podobno meni tudi mag. Bricl: »Pred desetimi leti je bilo turistov okoli 400.000, danes jih je več kot 1,2 milijona, tej rasti pa število namestitev ni sledilo. Tako naj bi nam danes primanjkovalo od 600 do 900 hotelskih namestitev.« O tem, kaj za kongresne goste pomeni novi petzvezdični hotel Intercontinental, pa pravi, da so po nekaterih merilih za kongresne goste najprimernejši hoteli z do štirimi zvezdicami. Seveda pa je bil že skrajni čas, da ga je Ljubljana končno že dobila za druge poslovne goste.
