Doping, zika, zdaj še teroristi

RIO DE JANEIRO – Politično razklana Brazilija, ki preživlja tudi hudo gospodarsko krizo, bo kot prva južnoameriška država gostila poletne olimpijske igre. Na stadionu Maracana v Riu de Janeiru bodo v petek, 5. avgusta, odprli 31. poletne igre, ki bodo trajale do 21. avgusta, v obdobju pred največjim športnim tekmovanjem pa je svetovna javnost vznemirjena in tudi ogorčena zaradi številnih negativnih zadev v olimpijski družini in okoli nje.

Okrnjeni Rusi

Tik pred igrami je zagotovo najbolj vroče dogajanje okrog ruske olimpijske reprezentance, ki ji je zaradi državno podprtega sistematičnega dopingiranja v zadnjih petih letih grozila celo prepoved nastopa v Riu, a je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) salomonsko odločil, da naj se o tem izrečejo posamezne krovne panožne zveze. Mednarodna atletska zveza (IAAF) je že pred tem prepovedala nastop na igrah 69 ruskim atletom in atletinjam (nastopila bo le skakalka v daljino Darja Klišina, ker živi in trenira v ZDA), v vsakem primeru pa bomo v Riu spremljali močno okrnjeno rusko reprezentanco, ki bo z vsako osvojeno kolajno vzbujala nova ugibanja in sume o upravičenosti nastopov njenih tekmovalcev in tekmovalk.

V oči bodejo dvojna merila MOK, ki po eni strani dovoli nastop športnikom, ki so v preteklosti že padli na doping testih (na primer ameriški sprinter Justin Gatlin), na igrah v Braziliji pa so prepovedali nastop vsem ruskim športnikom, ki so prav tako že odslužili kazni zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Med njimi je tudi atletinja Julija Stepanova, ključna osebnost pri razkrivanju ruske dopinške afere, ki pa se je na MOK pritožila. Takšna odločitev 15 članov izvršnega odbora krovne športne organizacije je naletela na veliko ogorčenje članov Svetovne protidopinške agencije (WADA), ki je pred dvema tednoma v poročilu neodvisne komisije predstavila nečedne rabote v ruskem športu s podporo državnih institucij. »MOK je moral sprejeti težko odločitev. Morali smo se odločiti za kazen za celoten sistem in za to, do kakšnih razsežnosti lahko za ta sistem kriviš športnike. Nočem izrekati nikakršnih obtožb. Toda lahko se poudari to, da bi se lahko izognili tem težavam, če bi WADA že prej, leta 2010, proučila dokaze gospoda Stepanova (moža ruske žvižgavke, atletinje Stepanove, op. p.),« je neprepričljiv izgovor predsednika MOK Thomasa Bacha.

Zika kot izgovor

To pa ni edina stvar, ki meče veliko senco na olimpijsko gibanje. Igre v Riu de Janeiru bodo močno športno okrnjene tudi zaradi številnih odpovedi športnikov, ki so jih prestrašile morebitne posledice virusa zika, ki v zadnjem letu razsaja v Braziliji. Ta lahko pusti neprijetne posledice predvsem pri nosečnicah, čeprav nekateri strokovnjaki menijo, da tveganje ni veliko, češ da se lahko virusu, ki ga prenašajo komarji, med ljudmi pa se lahko razširi s spolnimi odnosi, zlahka izognemo že z zaščitno mrežo oziroma uporabo razpršil. Virus zika so za priročen izgovor pri odpovedi izkoristili nekateri za tekmovanje na igrah nemotivirani zvezdniki. Med njimi so tudi najboljši golfisti sveta, ki se to poletje raje merijo na donosnih turnirjih svoje organizacije.

Da bo mera negotovosti popolna, so tu še skrbi zaradi terorističnih groženj. Brazilska policija je že pred časom aretirala 12 ljudi, ki so se poimenovali branilci šarije (Defensores da Sharia), a so se priprave napadov v času olimpijskih iger lotili amatersko. Policisti se zdaj ukvarjajo s 15 člani teroristične skupine, ki se izdajajo za privržence Islamske države, olimpijske igre pa se jim zdijo pravšnja tarča za napad. Sicer bo za varnost na OI skrbelo 85.000 policistov, vojakov in varnostnikov.

Cilj: vsaj ena kolajna

V takšnem ozračju torej na igre potuje tudi 59-članska slovenska odprava športnikov in športnic, najmanj izkušena, ko govorimo o nastopih olimpijske reprezentance v obdobju samostojne Slovenije. »Res je, ekipa je mlada, z nekaj izkušenimi posamezniki, ki visoko kotirajo in veliko pričakujejo.

Če bodo izpolnili svoja pričakovanja, verjamem, da bodo zadovoljni tudi vsi Slovenci,« meni vodja slovenske olimpijske reprezentance, nekdanji veslaški as Iztok Čop, nosilec dveh bronastih kolajn ter srebrne in zlate, ki je danes podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in skrbi, da bodo olimpijci lahko nemoteno opravljali svoje poslanstvo. Naša delegacija skupno s spremljevalnim osebjem šteje 131 članov.

Pri olimpijskem komiteju so si za cilj zadali osvojitev vsaj ene kolajne, mnenje predsednika OKS Bogdana Gabrovca pa je, da lahko naši športniki v Riu posežejo po kar šestih. Če se prepustimo njegovemu optimizmu, lahko ocenimo, da med vidne favorite za odličja spadajo judoistki Tina Trstenjak in Ana Velenšek, jadralec Vasilij Žbogar, kajakaš Peter Kauzer, kanuistični dvojec Sašo Taljat in Luka Božič ter rokometna reprezentanca, ki bo po igrah v Sydneyju 2000 (8. mesto) in Atenah 2004 (11. mesto) tretjič nastopila na olimpijskem turnirju in po besedah selektorja Veselina Vujovića ciljala na uvrstitev najmanj v polfinale.

Slovenski športniki bodo svoje športne sanje uresničevali skupaj z okrog 10.500 kolegi, ki bodo v času iger nastanjeni v olimpijski vasi v zahodnem delu Ria de Janeira, predelu z imenom Barra da Tijuca. Tam je zrasel tudi olimpijski park z devetimi prizorišči. Brazilija je v premierne igre v Južni Ameriki, kjer bo sodelovalo 207 držav, prvič tudi Kosovo in Južni Sudan, vložila več kot 10 milijard evrov. Razdelili bodo 306 kompletov kolajn v 28 športih (41 različnih disciplin), med njimi sta prvič na sporedu ragbi in golf.