Šejk Haibatulah Ahunzada, od predlanskega leta vrhovni vodja afganistanskih talibanov, je včeraj zavrnil premirje, ki ga je ob današnjem muslimanskem prazniku, ko se verniki spomnijo Abrahamove pripravljenosti žrtvovati sina, ponudil predsednik države Ašraf Gani. Slednji se je v televizijskem govoru ob dnevu neodvisnosti zavzel za prekinitev sovražnosti do novembrskega rojstnega dne preroka Mohameda, a pod pogojem, da jo bo spoštovala tudi nasprotna stran. Neimenovani visoki talibanski poveljnik je v telefonskem pogovoru za Reuters zavrnitev premirja pojasnil z ugotovitvijo njihovega vodje, da je to le voda na mlin tuji vojaški misiji v Afganistanu pod vodstvom ZDA, saj jo podaljšuje. O tem naj bi jih prepričale slabe izkušnje ob spoštovanju kratkega premirja, ki ga Gani razglasil ob koncu letošnjega postnega meseca ramadana.
Talibani se bližajo Kabulu
Talibani so v zadnjem času izvedli več napadov v različnih delih države in trdijo, da imajo nadzor vsaj nad polovico Afganistana, kar za zdaj (še) ne drži. Pred dnevi so hudi spopadi potekali jugovzhodno od Kabula, strateško pomembno tamkajšnje mesto Gazni pa so pred njihovim zavzetjem ubranile šele ameriške letalske sile. V petdnevnem obleganju je po vladnih navedbah padlo več kot 150 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil, ubitih pa je bilo tudi 95 civilistov.
Slednji so znova najštevilčnejše žrtve spopadov pod Hindokušem, ki se prevešajo že v osemnajsto leto, odkar so ZDA zaradi nudenja zatočišča Osami bin Ladnu z vojaškim posredovanjem strmoglavile takratni talibanski režim. Samo v prvem polletju letos je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih več kot 1600 civilistov, kar je več kot v katerem koli polletju v zadnjih desetih letih. nNa ponujeno premirje, ki je bilo naslovljeno zgolj na talibane in ne druge militantne skupine v Afganistanu, med njimi tamkajšnjo vejo Islamske države, so talibani odgovorili z včerajšnjim zajetjem potnikov v treh avtobusih v provinci Kunduz na severu države. Kot povod za prekinitev njihovega potovanja iz sosednjega Taharja v Kabul ob največjem muslimanskem prazniku so talibani navedli pridobljene informacije, da so med okoli 200 potniki tudi pripadniki afganistanskih varnostnih sil. Očitno so res bili, saj so kasneje iz pisarne kunduškega guvernerja sporočili, da so zagotovili izpustitev približno 170 civilistov, da pa se pogajajo o usodi preostalih dvajsetih oseb. Upali so na ugoden razplet, ker je medtem Zabihulah Mudžahid, tiskovni predstavnik talibanov, napovedal, da bodo ob letošnjem kurban bajramu izpustili okoli 500 ujetnikov, vključno s pripadniki vladnih varnostnih sil, ki so jih zajeli med spopadi v treh provincah na afganistanskem severu.
Trump bi privatiziral vojno
Haibatulah Akhunzada je sicer že v soboto ponovil predlog o neposrednih pogajanjih z Washingtonom, pri čemer je vsa posredna označil kot poskus ZDA, da se izognejo odgovornosti za vojno in okupacijo, ki sta »njihov otrok«. Kaj natančno želi, ni pojasnil. Ameriška stran je do zdaj vztrajala pri podpori afganistanskemu mirovnemu procesu, ki naj poteka od znotraj, rekoč da rešitev od zunaj ne bo končala dolgoletnega konflikta. Iz Bele hiše je medtem pricurljala vest, da predsednik Donald Trump razmišlja, da bi Afganistan prepustil zasebnim vojaškim pogodbenikom, kot mu je že predlagal njegov podpornik, sicer ustanovitelj razvpitega varnostnega podjetja Blackwater Erik Prince.
