Britanski vsakdan je postal ena sama ironija. Ironično je, da ne samo vladajoči konservativci, ki so pod pritiskom evrofobnega desnega krila v stranki junija 2016 razpisali brexitski referendum, ampak tudi levičarsko vodstvo opozicijskih laburistov, predvsem vodja Jeremy Corbyn, kar naprej ponavljajo, da je nujno spoštovati ljudsko voljo.
Ironija je v tem, do sta do zdaj obe stranki enostavno ignorirali voljo slabe polovice ljudstva (48,11 %), ki je glasovala proti brexitu. Gre za dobrih šestnajst milijonov Otočanov. Njihovi različni aktivisti, med katerimi so tudi konservativni in laburistični poslanci in nekdanja premierja obeh strank, Major in Blair, zahtevajo nov referendum, tako imenovano ljudsko glasovanje, na katerem bi volilcem ponudili na eni strani odhod iz EU na podlagi sporazuma z EU ali odhod brez sporazuma, če ga premierka Theresa May ne bi mogla doseči, na drugi strani pa nadaljevanje članstva v EU.
Večina je zdaj proti brexitu
Vse raziskave javnega mnenja kažejo na to, da je zdaj dobra večina Otočanov proti odhodu iz EU. Brexit torej ni ljudska volja, ampak volja evroskeptične konservativne desnice, ki po vrhu EU v Salzburgu, na katerem so soglasno zavrnili brexitske predloge premierke Therese May, navija za odhod iz EU brez sporazuma. In brez odpravnine. Corbyn, ki je vedno mislil, da je EU preveč prokorporacijska in premalo prodelavska, je pred brexitskim referendumom zelo neprepričljivo zagovarjal nadaljevanje članstva. Do zdaj je je navijal samo za nove predčasne predbrextitske volitve, na katerih bi volilci odločali o tem, katera stranka naj konča pogajanja o odhodu iz EU. Laburisti bi se po njegovem pogajali ne samo o mehkejšem brexitu, ampak tudi o rečeh, ki konservativcev ne zanimajo, med njimi o varovanju delavskih pravic in okolja. Pritisk na Corbyna, čigar vodilni položaj ostaja zelo trden, in vodstvo laburistov pred letnim kongresom stranke v Liverpoolu, naj podpreta nov referendum, je bil prevelik, da bi mu lahko kljubovala. Nekdanji laburistični premier Tony Blair je dejal, da bi bili laburisti izdajalci naroda, če bi zavrnili nov referendum, »ker nas hoče konservativna vlada potisniti v brexitski prepad brez sporazuma«. Najbolje je pritisk na predvečer kongresa izpričal priljubljeni laburistični poslanec David Lammy, ko je na enem od zborovanj laburističnih privržencev dejal: »Jeremy Corbyn, ali nas slišiš? Tukaj so ljudje, ki jasno pravijo vodstvu laburistične stranke: 'Poslušajte nas, slišite nas, dajte nam ljudsko glasovanje!'«
S temi besedami, ki jih je prekinjalo glasno odobravanje, je veliko prispeval k temu, da so Corbyn in drugi vodilni laburisti ne samo pristali na to, da se bodo delegati kongresa jutri izrekli o novem referendumu, ampak da so ga posredno podprli. Corbynova desna roka, finančni minister laburistične vlade v senci John McDonnell pravi, da bodo laburisti sodelovali v kampanji za nov referendum, če vlada ne bo razpisala parlamentarnih volitev o brexitu. Parlament pa naj bi po njegovem odločal o referendumskem vprašanju. Zdi se, da so zagovorniki novega brexitskega referenduma po težki bitki na pragu zmage.
